Paketno geokodiranje se uporablja za iskanje geografskih koordinat, ki ustrezajo besedilnim identifikatorjem, kot so naslovi ali telefonske območne kode, za dane lokacije. Dobljene koordinate se pogosto uporabljajo v programih za kartiranje in geografskem označevanju. Čeprav je geokodiranje mogoče izvajati en naslov naenkrat, programi za paketno geokodiranje omogočajo veliko hitrejšo in enostavnejšo pretvorbo velikega števila naslovov ali drugih besedilnih identifikatorjev v geografske koordinate hkrati.
Na voljo je več programske opreme in spletnih programov za paketno geokodiranje, nekateri so brezplačni. Večina zahteva, da uporabnik ročno vnese vse želene lokacije, nato pa – ko uporabnik naroči programu, naj se zažene – pretvori podatke v geografske koordinate, na splošno zemljepisno širino in dolžino. Nekateri programi so sposobni tudi obratnega geokodiranja, ki vzame geografske koordinate – pridobljene iz globalnega sistema za določanje položaja (GPS), na primer – in jih pretvori v ulični naslov ali drugo obliko identifikacije.
Koordinate zemljepisne širine in dolžine so najpogostejši rezultat geokodiranja, vendar obstaja kar nekaj sistemov za geokodiranje. Glede na namen uporabe koordinat so lahko bolj zaželeni drugi izhodni formati. S programsko opremo za kartiranje geografskih informacijskih sistemov (GIS) se pogosto uporabljajo koordinatni sistemi Universal Transverse Mercator (UTM) ali Natural Area Code (NAC), zato bo uporabnik morda želel podatke geokodiranja v koordinatah UTM ali NAC. Mrežne celice četrtine stopinje (QDGC) in C-kvadrati so običajni sistemi za prostorsko indeksiranje, ki je uporabno za kartiranje geografskih statistik, kot je gostota prebivalstva.
Geografske koordinate je običajno mogoče uvoziti v program GIS v obliki besedilne datoteke, program pa lahko locira točke na zemljevidu, če so v pravilnem koordinatnem sistemu. Podatki, pridobljeni iz paketnega programa za geokodiranje, imajo številne uporabne v GIS. Koordinate so lahko na primer vse točke znotraj določenega območja, v katerih je bilo zaznano določeno onesnaževalo. S pomočjo geokodnih podatkov, drugih prostorskih informacij in orodij, ki so na voljo v programu GIS, bi lahko nato določili najverjetnejše vire onesnaževala.
Druga uporaba koordinat, pridobljenih z geokodiranjem, je geografsko označevanje ali dodajanje geografskih informacij metapodatkom predstavnostnih datotek. To je pogosto v obliki povratnega geokodiranja. Nekatere digitalne kamere je na primer mogoče povezati z ročno enoto GPS. Paketno geokodiranje se lahko uporablja za pretvorbo koordinat, ki jih zabeleži GPS, v naslov ali ime kraja, s čimer se identificira lokacija, na kateri je bila posneta vsaka slika s te kamere.