Pain perdu v francoščini pomeni “izgubljeni kruh” in je kulinarični izraz, ki se uporablja za tisto, kar je bolj znano kot francoski toast. Prvotno mišljen kot sladica, je francoski toast postal osnovni zajtrk po vsem svetu. Ne glede na to, ali ga postrežete z maslom in javorjevim sirupom, sadnimi konzervami ali preprostim potresenjem slaščičarskega sladkorja, je bolečina perdu običajno narejena tako, da kruh potopite v mešanico jajc, mleka in sladkorja ter ga nato prepražite na maslu do zlate barve.
Tradicionalna francoska bolečina perdu je namenjena porabi ostankov kruha, ki so pogosto zastareli zaradi izpostavljenosti zraku. Običajno se uporabljajo debele rezine francoskih baguette ali bule, včasih pa se jajčni mešanici dodajo arome, kot sta cimet ali vanilija. Starost kruha pomaga preprečiti, da se rezine razmočijo na sredini, kar je lahko težava za francoski toast, ki je narejen iz tankih, vnaprej narezanih komercialnih štruc. Če želite ponoviti klasično bolečino perdu, ko zastarel kruh ni na voljo, pustite rezine zunaj nekaj ur ali čez noč, da se vlaga razprši, bo pripomoglo k posnemanje stare kakovosti.
Najstarejši recept za francoski toast v Združenih državah sega v leto 1871, vendar podobne jedi, sestavljene iz ocvrtega kruha, najdemo že v srednjem veku. Glede na izvor recepta so bile za pripravo bolečine perdu uporabljene različne vrste kruha. V judovski kuhinji se pogosto uporablja challah, tradicionalni sladek kruh na osnovi jajc, italijanski kuharji pa lahko uporabijo panettone, lahek kruh, podoben prazničnemu kolaču, pogosto posejan s koščki suhega sadja. Obstajajo tudi razlike v tehnikah priprave, pri čemer metode, kot je globoko cvrtje, nadomestijo cvrtje v ponvi v New Orleansu, Belgiji in Kongu. Pali perdu je mogoče speči tudi na rahlo namazanem ali naoljenem pekaču, kar pomaga nekoliko zmanjšati vsebnost maščobe.
Pain perdu ni edino drugo ime za francoski toast. Britanci ga imenujejo “jajčni kruh”, Španci pa ga poznajo kot “torrijas”. V Hongkongu se francoski toast imenuje “zahodni toast” in je pred cvrtjem pogosto polnjen s sadjem ali drugo vrsto sladkega nadeva. V Nemčiji ga imenujejo »arme ritter«, kar pomeni »ubogi vitezi«, ker je narejen iz ostankov in ostankov, in ko vino nadomesti mleko, dobi ime »betrunkenen jungfrau«, kar pomeni »pijana devica«.
Zanimivo je, da so ljudje v Združenih državah pred prvo svetovno vojno bolečino perdu običajno imenovali »nemški toast«. Takratna priljubljena čustva o Nemčiji so spodbudila spremembo bolj znanega imena »francoski toast«. Podobno, ko je leta 2003 začasno prevladalo protifrancosko razpoloženje, je bolečina perdu postala “zdravica svobode”, ko so jo postregli v Beli hiši in v ameriškem kongresu.