Polipeptid, ki aktivira hipofizno adenilat ciklazo (PACAP) je eden od devetih hormonov v superdružini hormonov PACAP/glukagon. Znanstveniki verjamejo, da gre za molekulo prednikov naddružine, saj je ostala 96 odstotkov nespremenjena že 700 milijonov let. To dolgo evolucijsko ohranjanje tudi kaže, da je verjetno bistvenega pomena za preživetje živali, ki ga proizvajajo. PACAP se nahaja v mišičnem, srčno-žilnem, živčnem, endokrinem in imunskem sistemu telesa in se zdi, da je bistvenega pomena za proliferacijo, diferenciacijo in apoptozo številnih tipov celic. Od sredine leta 2011 so znanstveniki še vedno iskali fiziološki sprožilec za sproščanje PACAP in si prizadevali izvedeti več podrobnosti o številnih funkcijah hormona.
Znanstveniki so ta hormon prvič odkrili leta 1989. Od sredine leta 2011 so ga raziskovalci identificirali pri šestih vrstah vretenčarjev, vključno z ljudmi, drugimi sesalci in nekaterimi vrstami plazilcev, rib in dvoživk. PACAP je bil prisoten tudi pri vsaj eni starodavni vrsti, protohordatu, imenovanem plaščad. Plaščati so živeli pred 700 milijoni let in nukleotidi, ki sestavljajo plaščarski PACAP, imajo le 4-odstotno razliko v komplementarni deoksiribonukleinski kislini (cDNA) v primerjavi s tistimi v človeški PACAP. Ta ogromna raven ohranjanja vodi znanstvenike do prepričanja, da je molekula ključ do preživetja katere koli vrste, ki jo vsebuje.
Pri ljudeh se PACAP nahaja v srčno-žilnem, mišičnem, živčnem, endokrinem in imunskem sistemu. Ima ključno vlogo pri presnovi beljakovin in ogljikovih hidratov, zaradi česar je nujen za življenje. Zdi se, da sodeluje tudi pri uravnavanju delovanja gladke in srčne mišice; endokrini, parakrini in eksokrini izločki; in imunski odziv. Sprememba gena, ki uravnava proizvodnjo PACAP, lahko igra vlogo pri posttravmatski stresni motnji pri ženskah. Od sredine leta 2011 so znanstveniki identificirali več vrst receptorjev za PACAP, vendar so se še vedno trudili identificirati poseben fiziološki sprožilec za njegovo sproščanje.
Poleg vloge pri presnovi in drugih telesnih funkcijah se zdi, da je PACAP pomemben za normalen razvoj pri ljudeh, zlasti razvoj živčnega sistema. Hormon uravnava delitev in proliferacijo celic v več vrstah celic v celotnem živčnem sistemu in v gladkih mišicah. Zdi se, da sodeluje tudi pri uravnavanju diferenciacije celic v živčnem in reproduktivnem sistemu ter pri apoptozi celic živčnega sistema. Molekula je lahko vključena tudi v razvoj trebušne slinavke, jeter, mrežnice in nadledvične žleze. Številne vrste rakavih tumorjev vsebujejo PACAP, za katerega se domneva, da igra vlogo pri rasti in razvoju tumorjev.
Nadaljnje raziskave delovanja hormona naj bi znanstvenikom pomagale bolje razumeti fiziologijo in razvoj človeškega telesa. Takšna študija lahko tudi olajša raziskave raka, ki vsebuje PACAP, kot so nevroblastom in rak trebušne slinavke in prostate. Boljše razumevanje njegove vloge pri srčno-žilnem delovanju, kot je vloga relaksanta gladkih mišic v aorti, lahko pomaga zdravnikom pri zdravljenju motenj srčno-žilnega sistema. Raziskovalci še naprej izvajajo študije na ljudeh in živalih, da bi dosegli te cilje.