Kaj je označenost?

V jezikoslovju je označenost pojav, ki velja za razmerje med dvema ali več besedami. Strokovnjaki govorijo o tem kot o asimetriji, ki jezikoslovcem pomaga razumeti, kako se uporabljajo različni jeziki. To vrednotenje besed in besednih zvez velja tako za slovnične kot pomenske razlike, vključuje pa tudi nekaj vrednotenja fonologije besed.

Številni najosnovnejši primeri zaznamovanosti vključujejo nekaj nasprotnih besed, ki se zrcalijo druga drugo na posebne načine. Na primer, lahko rečemo, da nabor besed, kjer je ena ali druga sestavljena iz predpone spremljevalca, ponazarja zaznamovanje. Pogost primer je nabor besed “srečen” in “nesrečen”. V tem primeru naj bi bila beseda »nesrečen« označena s svojo predpono, ki jo določa kot nasprotje besede »srečen«. Zanimivo je primerjati drug niz besed, »veselen« in »žalosten«, kjer ni opaziti nobenih pojavov označevanja, ker nobena od teh ni opredeljena s svojimi nasprotji.

V zgornjem primeru predpona “un” označuje besedo. Druge predpone, ki se uporabljajo za označevanje besed, vključujejo »dis-«, »pre-« in »ir-«. Vse to lahko postavi podobne primere, kjer nasprotna oblika besede dobi predpono.

Druge oblike označenosti vključujejo par besed, kjer se ena od besed pogosteje izgovori kot druga. Nabor nasprotij z enim formalnim izrazom in enim žargonskim izrazom bi lahko razumeli kot primer izrazitosti. Drug dober primer tega načela je v besedah ​​s spoloma, kjer je lahko en spol osnovna oblika besede, naslavljanje drugega spola pa doda pripono. Na primer, v nizu besed »pesnica« in »pesnica« je beseda »pesnica«, ki se nanaša na žensko, označena s pripono »–ess«.

Nekateri strokovnjaki tako razlagajo tudi izrazitost; pravijo, da pojav kaže na izbiro pomena. Opazovanje, katera od para nasprotnih besed je najbolj uporabljena, pokaže jezikoslovcem, kako ljudje cenijo dve posamezni besedi v paru. Kjer je eden naklonjen, lahko to razkrije veliko o antropologiji jezikovne skupine tudi njena psihološka uporaba semantike. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko raziskovalci z vrednotenjem zaznamovanosti izkopljejo veliko temeljne družbene pogojenosti družbe, pri čemer preučijo, kaj v tej družbi velja za »normalno« in kaj za nenormalno.