Otroški mozeg, znan tudi kot bučke ali bučke, je vrsta poletne buče, ki se pobere, preden doseže svojo polno velikost. Večina otroških bučk je temno ali svetlo zelene, vendar se posebna različica, imenovana “zlata bučka”, giblje od svetlo oranžne do temno rumene barve. Medtem ko lahko posamezniki uživajo to zelenjavo surovo, jo mnogi raje uporabljajo kot sestavino pekovskih izdelkov ali slanih prilog.
Popolnoma zrasle rastline iz kostnega mozga lahko dosežejo dolžino do 3 čevljev (približno 1 meter), vendar do tega trenutka zelenjava izgubi večino svojega okusa. Mnogi vrtnarji raje pobirajo rastlino v fazi “otroka”, ko se giblje od 3 do 10 palcev (približno 7.5 do 25 centimetrov). Otroški mozeg lahko traja od 12 do 14 tednov, da doseže to dolžino, zato mnogi vrtnarji posadijo semena spomladi in poberejo zelenjavo skozi poletje. Večje koste je še vedno mogoče nabirati in uporabljati v receptih, a potem, ko ta zelenjava doseže dolžino več kot 15 palcev (približno 38 centimetrov), postane okus bistveno bolj mehak.
Tekstura in okus otroškega mozga res omogočata posameznikom, da jedo zelenjavo surovo, vendar je običajno rastlino pred zaužitjem kuhano ali pečeno. Manjše bučke pogosto kuhamo na pari, kuhamo, sotiramo ali pečemo na žaru poleg druge poletne zelenjave in jih postrežemo kot prilogo. Večje otroške bučke lahko nadevamo in spečemo. Mnogi posamezniki se odločijo tudi, da zelenjavo naribajo ali drobno naribajo in jo spečejo v kruh, po gostoti podoben bananinemu kruhu.
Ta buča je še posebej priljubljena v Severni Ameriki in Veliki Britaniji, vendar se pojavlja v domači kuhinji mnogih držav. Kuharji, ki pripravljajo ratatouille, toplo jed, ki izvira iz Francije, sote baby bučke s paradižnikom, česnom, čebulo, papriko, korenčkom in jajčevci. Običajno se ta jed na osnovi bučk postreže kot priloga, lahko pa se uporablja tudi kot nadev za omlete in palačinke ali kot glavna jed. Nekatere vroče solate, ki jih postrežejo v vietnamski in tajski kuhinji, uporabljajo tudi otroški mozeg. Kuharji, ki pripravljajo turški mücver, vrsto ocvrtosti ali palačinke, morajo bučke narezati na drobne koščke, podobno kot se pripravljajo za bučkin kruh.
V Italiji je zelenjava pogosto panirana in rahlo ocvrta. Kot del japonske tempure lahko tudi rezine otroškega mozga pretlačimo in ocvremo, užitne cvetove, ki rastejo na rastlini bučke, pa lahko ocvremo in uživamo tudi kot tempuro. Cvetove bučk polnijo in pečejo tudi v grški kuhinji ter uporabljajo v mehiških juhah.