Ostwaldov viskozimeter, znan tudi kot viskozimeter, je naprava, ki se uporablja za merjenje viskoznosti tekočine pod eno vrsto pogojev pretoka. Ta viskoznost tekočine predstavlja odpornost tekočine proti toku. Lahko si ga predstavljamo kot trenje tekočine, ki se pogosto imenuje notranje trenje ali debelina.
Ostwaldov viskozimeter je znan tudi kot viskozimeter z U-cevjo ali kapilarni viskozimeter. Naprava za merjenje viskoznosti tekočine uporablja neposredni ali povratni tok preskusne tekočine skozi cev v obliki črke U. Meritev se določi tako, da se zabeleži čas, potreben, da tekočina teče določeno razdaljo skozi cevi določenega premera.
Vsaka stran Ostwaldovega viskozimetra je sestavljena iz različnih velikosti cevi. Stran z manjšo cevjo se imenuje kapilara. Za viskozimeter z neposrednim tokom je žarnica nameščena proti vrhu kapilarne strani. Na strani širšega premera je proti dnu nameščena nekoliko večja žarnica.
Dve oznaki sta nameščeni na cevi na znani razdalji. Te oznake so nameščene nad in pod manjšo žarnico. Pri viskozimetrih z povratnim tokom se žarnica na širši strani nahaja nad žarnico na kapilarni strani.
Za merjenje hitrosti pretoka ali Ostwaldove meritve se sesanje uporablja za sesanje tekočine navzgor po ozki cevi, dokler se ne dvigne nad zgornjo oznako. Tekočina se nato sprosti in izmeri se čas, potreben, da tekočina preide med obema točkama. Hitrost pretoka Ostwaldovega viskozimetra se nato uporabi za izračun viskoznosti tekočine z uporabo Poiseuilleove enačbe.
Poleg Ostwaldovega viskozimetra je v uporabi še več drugih vrst viskozimetrov. Sem spadajo viskozimetri s padajočimi kroglami, viskozimetri s padajočimi bati, vibracijski viskozimetri, rotacijski viskozimetri in mehurčki. Namesto merjenja gibanja tekočine nekatere od teh drugih vrst merijo gibanje predmeta skozi tekočino, kot so padajoča krogla, padajoči bat ali dvigajoči se zračni mehurček. Uporaba in natančnost različnih vrst viskozimetrov se lahko razlikujeta.