Osebni zastopnik je nekdo, ki je odgovoren za vodenje finančnih zadev v imenu druge osebe. Najpogostejša vrsta osebnega zastopnika je izvršitelj, imenovan tudi skrbnik, ki skrbi za obdelavo oporoke. Osebni zastopniki lahko nastopajo tudi v imenu živih ljudi, ki ne morejo upravljati lastnih finančnih zadev, na primer, ko mladoletnik potrebuje skrbnika, ker ne more samostojno sprejemati finančnih odločitev.
Osebni zastopnik ima v večini primerov popoln nadzor nad finančnimi zadevami, ki jih vodi. To zahteva osebo z zelo visokimi etičnimi standardi, ki se bo obnašala z visoko mero odgovornosti. Osebni zastopniki so na splošno zadolženi za vodenje finančnih zadev, za katere so odgovorni, kot za svoje, pri tem pa upoštevajo izražene želje. Na primer, če osebni zastopnik ve, da je zapustnik želel denar, podarjen v dobrodelne namene, bi zastopnik poskrbel, da bo ta želja izpolnjena.
Z oporoko osebni zastopnik pogosto sodeluje z zapuščinskim odvetnikom, saj se lahko postopek zaplete. Zastopnik prebere oporoko, obvesti upnike pokojnika in zagotovi, da se vse zapuščine izvajajo v skladu z navodili in da so izpolnjeni pogoji oporoke. V zameno za to delo osebni zastopnik prejme honorar, ki se izplača iz zapuščine. Če taksa v oporoki ni navedena, bo zapuščinsko sodišče odločilo, koliko naj plača zastopniku.
Osebni zastopnik je dolžan pri vodenju poslov v imenu žive osebe zadeve voditi čim bolj natančno v skladu z željami osebe, za katero zastopnik dela. Od predstavnikov se prav tako pričakuje, da pametno upravljajo račune in da se obnašajo odgovorno, ko gre za določanje, kako naj se denar porabi. Skrbnik na primer ne bi mogel pretirano porabiti za gospodinjske dobrine z argumentom, da bi to lahko skrbniku prikrajšalo potrebne dohodke v prihodnosti.
V nekaterih primerih mora osebnega zastopnika imenovati sodišče. To se lahko zgodi, ko nekdo umre brez oporoke ali ko imenovani osebni zastopniki niso na voljo. Sodišče pogosto imenuje izkušenega odvetnika ali podjetje, ki ponuja osebno zastopanje, in ti imenovani zastopniki veljajo po enakih standardih kot tisti, ki so navedeni v oporoki ali drugih dokumentih.