Oseba brez državljanstva je oseba, ki nima državljanstva ali državljanstva. Obstaja več načinov, kako lahko nekdo postane oseba brez državljanstva, vendar je ta pogoj najpogostejši med begunci. Od leta 1954, ko so Združeni narodi organizirali konferenco za obravnavo tega vprašanja, je bil položaj oseb brez državljanstva močno razjasnjen in številni narodi poskušajo preprečiti, da bi ljudje postali brez državljanstva.
Eden od klasičnih načinov, da nekdo postane oseba brez državljanstva, je razpad nacionalne vlade. Če se vlada ne zamenja, lahko nekdanji državljani ostanejo brez državljanstva, ker nimajo nikjer uradnega prebivališča. Etnične, verske in kulturne manjšine, ki jim je zavrnjeno državljanstvo, so lahko tudi osebe brez državljanstva. Vsakodnevno to morda ni problem, a takoj, ko ti posamezniki potujejo, bo njihov status brez državljanstva postal problem.
Oseba brez državljanstva je mogoče postati s prostovoljnim odpovedjo državljanstvu, vendar je to redko, saj konzulati navadno ne dovolijo, da se oseba odpove državljanstvu brez dokazila o državljanstvu kje drugje. Ta status državljanstva se lahko pojavi tudi, ko se nekdo odpove državljanstvu, ne da bi se zavedal, da mu je državljanstvo druge države poteklo ali ni bilo potrjeno. Oba primera sta vse redkejša, zahvaljujoč prizadevanjem za zmanjšanje števila oseb brez državljanstva po vsem svetu.
Državljane lahko njihove vlade tudi izgnajo, v tem primeru pa lahko zaradi tega ostanejo brez državljanstva. Ljudje, ki so izgnani, lahko običajno zaprosijo za status begunca na podlagi njihovega izgona, nekatere države pa zagotavljajo programe, ki so zasnovani tako, da pomagajo beguncem hitro pridobiti državljanstvo, še posebej, če so brez državljanstva. Osebi brez državljanstva se lahko podelijo tudi posebne potne listine, ki ji omogočajo prehod skozi priseljevanje do končnega cilja, kot na primer v primeru osebe brez državljanstva, ujetega v Angliji, ki je dobila status begunca na Nizozemskem.
Osebe brez državljanstva se soočajo s številnimi težavami. Niso upravičeni do zaščite in ugodnosti, ki jih na primer zagotavljajo državljanom, poleg tega pa običajno ne morejo potovati v tujino. V nekaterih znanih primerih so bile osebe brez državljanstva premeščene iz kraja v kraj, saj jim organi za priseljevanje večkrat zavrnejo vstop. Mnogi od njih so žrtve nasilja ali preganjanja, njihov status brez državljanstva pa jim otežuje iskanje pomoči ali zagovornikov.