Orientalska masaža, včasih imenovana tudi azijska masaža, je vrsta masažne terapije, ki je namenjena lajšanju bolečin in napetosti s strateškim pritiskom. Največja razlika med azijsko masažo in bolj standardno masažo mišic je ideologija, ki podpira proces. Do neke mere so vse masaže namenjene lajšanju mišične napetosti in spodbujanju celjenja. Tisti pod “orientalsko” zastavo se običajno osredotočajo na vzhodnjaške filozofije ali teorije o človeški energiji, lahko pa se zanašajo tudi na vidike vzhodne medicine, vključno z uporabo nekaterih olj, rastlin in zemeljskih elementov za zdravljenje. Različni izvajalci imajo nujno različne individualne filozofije in tehnike in običajno ni enotne definicije ali niza pravil, kaj je ali bi morala vsebovati tovrstna masaža. Ljudje, ki imajo v mislih nekaj posebnega, pogosto iščejo diskretne podskupine azijske masaže, zlasti izvajalci, ki sprejemajo filozofijo chija, tajske terapije, shiatsuja in indonezijske ali javanske masaže. Vsaka ima svoje edinstvene značilnosti, zaradi katerih je več kot le »orientalska« izkušnja.
Kaj naredi masažo “orientalsko”
Izraz “orientalski” se običajno uporablja za vse, kar je iz Azije ali včasih celo preprosto spominja nanjo. Ko se nanašajo na masaže, so lahko odprte kategorije precej široke. V večini primerov pa so tovrstni postopki in zdravljenje prežeti s starodavnimi vzhodnjaškimi načini razmišljanja o zdravju, celovitosti in dobrem počutju. Običajno je ta filozofska osredotočenost tista, ki te vrste masaž loči. Starodavni načini razmišljanja o mišični energiji lahko na primer vplivajo na način, kako maserka obravnava togost, in lahko narekuje načine drgnjenja in kroženja energije po rokah. Tudi če so dejanske poteze in zaporedja gibov podobna masažam iz drugih delov sveta, je ta filozofska smernica tisto, kar običajno loči orientalske tretmaje.
Razumevanje Chi
Eden od načinov razmišljanja o orientalski masaži je kot starodavna oblika terapije, namenjena lajšanju bolečin in napetosti v sklepih in mišicah, zmanjševanju stresa, izboljšanju krvnega obtoka in ohranjanju splošnega zdravega telesa in mirnega duha. Verjame se, da ta vrsta masaže izvira z Daljnega vzhoda in temelji na teorijah kitajske medicine z uporabo koncepta jedrne energije, znane kot chi, ki teče po telesu. Ta oblika terapije zdravi občutljive dele telesa tako, da jih masira s prsti, palci in dlanmi, običajno z uporabo masažnih olj. Terapevti pogosto poskušajo »odkleniti« ali »odblokirati« človekov chi in s tem vzpostaviti ravnovesje in dobro počutje.
Tajska terapija
Pred tisočletji so na Tajskem zasnovali tajsko terapijo budistični menihi. Ta oblika masaže vključuje tehnike dihanja in raztezanja. Tajsko terapijo včasih pogovorno imenujemo tudi “lena joga”, ker namesto da bi oseba poskušala raztegniti svoje dele telesa, terapevt ali izkušen maser izvaja dejanje raztezanja, medtem ko prejemnik ostane pasiven. Ta vrsta masaže posebej vpliva na živčni sistem in uravnoveša pretok energije v telesu, kar naj bi vodilo do bolj usklajenega telesa in duha. Prav tako lahko poveča prožnost, če se izvaja redno.
Shiatsu
Shiatsu je masažna tehnika iz Japonske. Ta metoda je podobna kitajski akupunkturi, le da izvajalci namesto igel izvajajo pritisk samo s konicami prstov. Globoko dihanje je pomemben dejavnik pri tej metodi. Shiatsu lahko okrepi imunski sistem in, če ga redno izvajamo, lahko bolnik razvije boljšo prebavo in reproduktivne funkcije. Nadaljnja korist za telo zaradi doslednega shiatsuja je boljša drža. Pogosto izvajano shiatsu naj bi vodilo do bolj mirnega duha.
Indonezijska in javanska masaža
Indonezijsko-javansko masažo izvaja terapevt z uporabo rok in členkov. Ta metoda masaže je priljubljena terapija za lajšanje bolečin v hrbtu in mišičnih napetosti. Roke in členki se uporabljajo za masažo telesa, zaradi česar je lahko postopek nekoliko boleč za ljudi, ki tega niso vajeni, vendar so koristi običajno približno enake tistim, ki jih povezujejo s tajskimi in shiatsu praksami.
Terapevtske in zdravilne lastnosti
Različne metode kitajske in japonske masaže se uporabljajo v centrih za rehabilitacijo od drog in v bolnišnicah, pogosto kot dopolnilo bolj tradicionalnim zdravljenjem, kot sta rak in sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS). Te metode se uporabljajo kot oblika sprostitve, ki bolnikom pomagajo nadzorovati in zmanjšati stres ter vzdrževati ravnovesje med telesom in dušo, pogosto pa pacienta postavijo v stanje duha, da sprejme svojo diagnozo in sprejme izziv boja proti svoji bolezni. .
Tukaj je pomembno omeniti, da se masaža običajno ne uporablja sama za diagnosticiranje ali zdravljenje katerega koli stanja, rezultati pa se lahko od osebe do osebe močno razlikujejo. O zdravilnih koristih masaže se je špekuliralo, vendar niso bile široko uveljavljene v medicinskih ali znanstvenih skupnostih. Večina ljudi, ki se redno zdravijo, to počne iz osebnega prepričanja, da bo terapija dosegla želene cilje, ne glede na to, ali obstaja kakršno koli jamstvo za isto.