Organizacijska enota (OU) je metoda, ki se uporablja v administraciji računalniških sistemov za združevanje in razvrščanje različnih komponent organizacijske strukture zaradi lažjega upravljanja. Konceptualno lahko na OU gledamo kot na vsebnik za razvrščanje organizacijske strukture, ki omogoča uporabo sprememb na kateri koli ravni v hierarhiji. V vsebnik OU lahko gre vse, vključno z ljudmi, skupinami ljudi, računalniškimi sistemi ali celotnimi omrežji.
Uporaba organizacijske enote je bila prvič opisana v nizu standardov, ki jih je v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil sektor za standardizacijo Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU-T). Standardi so postali znani kot X.1980 in so zajemali metode za upravljanje elektronskih imeniških storitev, kjer je mogoče shraniti in organizirati informacije. Standard X.500 je podrobneje opisal protokol za dostop do imenika (DAP) za delo s temi imeniškimi storitvami. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Novell® začel uporabljati ta protokol v svoji programski opremi za imeniške storitve, Lotus® pa je tudi našel uporabo te tehnike in vključil OU v svoj program Lotus® Notes® okoli različice tri. Kasneje je delovna skupina Internet Engineering Task Force (IETF) razvila lahek protokol za dostop do imenikov (LDAP) za izvajanje podobnih funkcij prek omrežja internetnega protokola (IP).
Način, kako je določena organizacijska enota postavljena, je z večstopenjskim pristopom, ki pogosto odraža samo organizacijo. Številne ločene OU so lahko ugnezdene ena v drugo, odvisno od strukture organizacije. Na najvišji ravni je tisto, kar pogosto imenujemo domena. Nato se vzpostavijo ločene OU, ki lahko vsebujejo karkoli od druge veje organizacije, kot je hčerinska družba matičnega podjetja, do oddelkov v tej hčerinski družbi in še naprej v skupine uporabnikov v oddelku in same uporabnike.
V mnogih primerih se za upravljanje uporabnikov v omrežju uporablja organizacijska enota. Uporabnike, pa tudi skupine uporabnikov, je mogoče razporediti v OU. Na ta način je mogoče uporabnike razporediti tako, da se bodo spremembe OU nato razširile na vsakega uporabnika, ki ga vsebuje. Če se uporabnik ali skupina premakne v drugo OU, se njeno stanje in dovoljenja samodejno posodobijo. Ta način upravljanja uporabnikov najdemo v številnih programskih izdelkih za podjetja, vključno z Microsoft® Active Directory® in IBM® Lotus Mobile Connect®, pa tudi v neštetih drugih sistemih programske opreme LDAP.
Od svojih korenin v seriji standardov X.500 se organizacijska enota pogosto uporablja tudi pri upravljanju digitalnih varnostnih potrdil. V standardu X.509 je upravljanje hierarhij varnostnih potrdil urejeno preko organizacijskih enot. To omogoča podrobno upravljanje skupin potrdil, pa tudi razlikovanje med dvema lastnikoma potrdil, ki imata lahko isto ime.