Oralni kelacija se nanaša na peroralno zaužitje kemične spojine, znane kot etilendiaietetraocetna kislina ali EDTA, da se izločijo težke kovine iz telesa. Običajno se težke kovine lahko kopičijo v telesu, ko se kopičijo prehitro, da bi jih telo izločilo. Nekateri ljudje lahko doživijo kopičenje težkih kovin, zlasti pri delu v določenih okoljskih atmosferah. Na splošno se težke kovine lahko kopičijo v telesu, vključno z živo srebro, svincem in nikeljem. Prav tako se lahko kopičita kadmij in arzen.
Splošno priznano je, da so težke kovine lahko katalizator za razvoj prostih radikalov. Te snovi so lahko osnovni predispozicijski dejavniki za številne bolezni in zdravstvene težave. Če se ne zdravijo, lahko prosti radikali in nastajanje le-teh povzročijo negativne učinke na človeško telo. Peroralni kelacija lahko osvobodi telo prostih radikalov velikosti molekule, ki bi lahko zmanjšali pojavnost nekaterih zdravstvenih stanj. Kljub temu mnogi zdravstveni delavci tem trditvam oporekajo.
Običajno ljudje zaužijejo težke kovine iz virov, kot so onesnaženost zraka, bencin in konzervirana hrana. Poleg tega lahko izpostavljenost fluorescenčni razsvetljavi, baterijam in pesticidom poveča tudi pojavnost zaužitja strupenih težkih kovin. Simptomi zastrupitve ali toksičnosti s težkimi kovinami lahko vključujejo bolečine v mišicah, glavobol in kronično utrujenost. Poleg tega imajo lahko bolniki težave s prebavili, težave s spominom in izpadanje las. Ti simptomi so lahko povezani tudi z manj resnimi stanji, ki jih je treba izključiti.
Zagovorniki peroralne kelacije oznanjajo številne koristi za zdravje. Te prednosti vključujejo izboljšan vid, znižanje krvnega tlaka in stabilizacijo srčnih aritmij. Peroralni kelacija lahko tudi prepreči ali zmanjša pojavnost osteoartritisa in izboljša katarakto. Nasprotno pa nasprotniki peroralne kelacije poudarjajo, da je to zdravljenje lahko samo po sebi strupeno. Čeprav je peroralna kelacija splošno sprejeta kot zdravljenje izbire za ekstremno zastrupitev s težkimi kovinami, jo je treba uporabljati le v skrajnih primerih.
Čeprav ima peroralna kelacija lahko terapevtsko vrednost pri razstrupljanju telesa težkih kovin, ima možnost stranskih učinkov. Ti vključujejo hude mehurje ali luščenje kože, mišično oslabelost in zvišano telesno temperaturo. Resnejši neželeni učinki lahko vključujejo poškodbe ledvic ali celo odpoved ledvic. Pomembno je omeniti, da je treba dokončno diagnozo toksičnosti težkih kovin potrditi pred začetkom peroralne kelacijske terapije, o tveganjih in stranskih učinkih pa se je treba temeljito pogovoriti s kvalificiranim strokovnjakom.