Optimist je oseba, ki se ukvarja s pozitivnim razmišljanjem ali “gleda s svetle strani” stvari. Optimizem je obeti, da se bodo zgodile dobre stvari, tudi če se situacija trenutno ne zdi povsem pozitivna. To je nasprotje pesimista.
Medtem ko se pesimist osredotoča na negativne vidike situacije, se optimist osredotoča na pozitivne vidike. Napol prazen/napol poln kozarec je klasičen primer razlike med optimizmom in pesimizmom. Ta oseba bo videla kozarec napol poln, saj bo cenil, da je še pol kozarca nečesa. Po drugi strani pa bo pesimist isti kozarec videl kot napol prazen in se osredotočil na to, kaj v kozarcu manjka ali ni več.
Sir Winston Churchill je bil samoopisani optimist. Rekel je: “Zase sem optimist – zdi se, da ni veliko koristno biti kaj drugega.” Pozitivni misleci so ponavadi bolj odprti za možnosti, saj za razliko od pesimistov ponavadi ne zavračajo nečesa, kar morda obstaja. Helen Keller je zapisala, da “noben pesimist ni nikoli odkril skrivnosti zvezd ali odjadral po neznani deželi ali odprl novih vrat v človeški duh.”
Takšne ljudi so kritizirali, ker dajejo stvari tako veliko pozitivnega, da se morda izogibajo realnosti. Pogosto jih opisujejo z izrazi, kot so »videti svet skozi rožnata očala« ali »imati glavo v pesku«, saj lahko vidijo nekaj pozitivnega, čeprav morda ni. Daniel J. Keardon je zaslužen za pripombo, da se »na dolgi rok morda izkaže, da ima pesimist prav, vendar ima optimist boljši čas na potovanju«.
Optimisti običajno niso pasivni, ko si želijo, da bi bile situacije najboljše, kar so lahko, vendar naj bi bili nagnjeni k proaktivnemu pristopu k izboljšanju stvari. Študije kažejo, da imajo manjše tveganje za depresijo kot pesimisti in da imajo običajno boljše splošno zdravje. Prav tako naj bi imeli boljše sposobnosti obvladovanja, saj se nagibajo k zavedanju, kaj lahko nadzorujejo in česa ne, da bi pomagali narediti svoje življenje bolj pozitivno.