Optični multiplekser je naprava, ki obdeluje dva ali več svetlobnih signalov skozi eno optično vlakno, da poveča količino informacij, ki se lahko prenašajo po omrežju. Svetlobne valovne dolžine so ozki žarki, ki odbijajo skozi odsevno optično cev, včasih na velike razdalje, da zagotovijo takojšnjo elektronsko obdelavo signala s svetlobno hitrostjo. Multiplekserji delujejo tako, da povečajo prenosno zmogljivost vlakna z uporabo različnih tehnik in tehnologij vira svetlobe. Ko signal prispe na cilj, demultiplekser loči tokove podatkov. Uporaba multiplekserja omogoča tudi pošiljanje podatkov dlje, bolj varno in z manj elektromagnetnih in radiofrekvenčnih motenj.
Optični multiplekser, znan tudi kot multiplekser, prihrani čas in stroške, saj stisne več informacij skozi pot optičnega omrežja. Signale je mogoče razdeliti s spreminjanjem urnika ali obdobja vsakega prenosa. Multipleksiranje s časovno delitvijo (TDM) združuje več signalov s hitrim izmenjanjem med njimi, tako da v danem trenutku oddaja samo en. Statistično multipleksiranje s časovno delitvijo (STDM) vsakemu signalu dodeli določeno časovno režo, da se optimizira poraba pasovne širine. Nadaljnje tehnike vključujejo delitve valovne dolžine in frekvence.
Multipleksiranje z delitvijo valovne dolžine (WDM) uporablja celoten razpoložljiv pasovni pas optičnega vlakna. Posameznim informacijskim tokovom dodeljuje različne valovne dolžine ali dele elektromagnetnega spektra. Podobno frekvenčno multipleksiranje (FDM) vsakemu signalu dodeli drugačno frekvenco. Nosilne frekvence vsebujejo signal, medtem ko neuporabljene zaščitne frekvence zagotavljajo medpomnjenje za zmanjšanje motenj. To pomaga zmanjšati zvočni in vizualni šum ter ohranja celovitost izvirnega signala v celotnem omrežju.
Tehnologija optičnega multiplekserja služi enomodnim in večmodnim optičnim vlaknom z večkanalno montažo v stojalo ali samostojnimi enotami. To omogoča mešanje kanalov z različnimi konfiguracijami za vrsto kombinacij vmesnikov. Te naprave zagotavljajo močnejše in zanesljivejše prenose na območjih, ki imajo veliko elektromagnetnih, radijskih frekvenc ali motenj strele.
Ker se tehnologija izboljšuje in potrebe po informacijah rastejo za zapolnitev zmogljivosti obstoječih omrežij, oprema, kot je optični multiplekser, zmanjšuje potrebo po nadgradnji same optične infrastrukture. Multiplekserji omogočajo nove konfiguracije prenosnih protokolov s povečanjem količine valovnih dolžin ali frekvenc svetlobnih signalov. Z nadgradnjo repetitorjev in terminalske opreme se lahko obstoječa prenosna zmogljivost omrežja poveča s povpraševanjem.
Tehnologija optičnega multiplekserja, ki jo uporabljajo mobilni operaterji, ponudniki internetnih storitev, javna podjetja in podjetja, razširja doseg in moč telekomunikacijskih tehnologij. Sistemi za upravljanje omrežja omogočajo servisiranje in vzdrževanje sistema ter zagotavljajo varnost, upravljanje napak in konfiguracijo sistema. S prednostmi, kot so nižji stroški in daljša pričakovana življenjska doba, trenutnim optičnim omrežjem pomagajo izboljšave tehnologije multipleksiranja in lahko zagotovijo prenos podatkov s svetlobno hitrostjo tudi v prihodnosti.