Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) je bila ustanovljena leta 1960, da bi združila in zaščitila interese držav proizvajalk nafte. Organizacija državam proizvajalkam nafte omogoča, da jamčijo za svoj dohodek z usklajevanjem politik in cen med njimi. Ta enotna fronta je nastala predvsem kot odgovor na prizadevanja zahodnih naftnih družb, da bi znižale cene nafte. Prvotni člani so bili Iran, Irak, Kuvajt, Savdska Arabija in Venezuela. OPEC se je od takrat razširil na še sedem držav – Alžirijo, Angolo, Indonezijo, Libijo, Nigerijo, Katar in Združene arabske emirate – skupaj z 12 člani.
OPEC predstavlja pomembno politično in gospodarsko silo. Dve tretjini zalog nafte na svetu pripadata njenim članicam; prav tako so članice OPEC odgovorne za polovico svetovnega izvoza nafte. Dejstvo, da organizacija nadzoruje razpoložljivost snovi, ki jo tako povsod išče sodobna družba, je sila, s katero je treba računati.
Prvi prikaz moči, ki bi jo lahko imel OPEC na svetovno politiko, je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko je na Bližnjem vzhodu eksplodirala vojna Jom Kipurja, so ZDA pomagale Izraelu pri obrambi pred egiptovsko in sirsko vojsko. Kot odgovor na to vmešavanje v vojno je OPEC uvedel naftni embargo, ki je bil usmerjen na ZDA in njihove evropske zaveznice. Embargo je trajal od 1970. oktobra 19 do 1973. marca 17.
Učinki naftnega embarga OPEC so bili zelo razširjeni. Takojšnji učinki so vključevali inflacijo in gospodarsko recesijo v ZDA in drugih državah, ki so bile tarče embarga. Lastniki avtomobilov v Združenih državah so bili omejeni na določene dneve, ko so lahko kupili bencin: sode datume za avtomobile s sodimi registrskimi tablicami in neparne datume za avtomobile z neparnimi registrskimi tablicami.
Uveden je bil nacionalni zakon, ki uvaja strožje omejitve hitrosti, pa tudi celoletni poletni čas. Naftni embargo je tudi spodbudil proizvajalce avtomobilov k proizvodnji manjših in varčnejših vozil. Tudi po koncu embarga so cene nafte še naprej rasle, gospodarstvo Združenih držav pa je še naprej trpelo.
Čeprav je OPEC na političnem prizorišču pogosto viden kot zlobnež, organizacija služi pomembnemu namenu. Preprečuje, da bi industrializirane države izkoristile svoje članice, saj zagotavlja, da so države izvoznice nafte plačane pošteno ceno za surovo nafto. Ker so države izvoznice nafte pri naftnih derivatih odvisne od industrializiranih držav, standardi OPEC preprečujejo industrializiranim državam, da kupujejo surovo nafto po najnižjih cenah, nato pa se obrnejo in prodajajo naftne proizvode nazaj po močno napihnjenih cenah.