Omega Centauri, imenovana tudi NGC 5139, je gosta globalna kopica zvezd, ki kroži okoli Rimske ceste. S prostim očesom je jasno viden z večine južne poloble, ki se nahaja približno 18,300 svetlobnih let od Zemlje ali ~18 % galaktičnega premera. Leta 2003 je bilo predlagano, da bi Omega Centauri lahko bil ostanek stokrat večje pritlikave galaksije, ki jo je pred mnogimi milijoni let pogoltnila in raztrgala Rimska cesta. Starost Omega Kentavra je ocenjena na približno 12 milijard let in je ena redkih kroglastih kopic, ki jih je mogoče videti brez pomoči teleskopa.
Omega Centauri je prvotno odkril astronom Edmund Halley leta 1677. Je največja in najsvetlejša zvezdna kopica, povezana z Rimsko cesto, gostejša je celo od galaktičnega jedra Rimske ceste. Središče Omega Centavra je tako gosto, da so zvezde oddaljene le približno 0.1 svetlobnega leta (~6000 AU). Grozd ima premer približno 100 svetlobnih let. Omega Centauri vsebuje več milijonov zvezd Populacije II, ki imajo zelo nizko kovinskost (nekaj elementov razen vodika ali helija) in veliko starost. Zvezde v populaciji II so pogoste v kroglastih kopicah ter v galaktičnem jedru in haloju. Zvezde mlajše populacije I, tako kot naše Sonce, najdemo v galaktičnih rokah.
Običajno vse globalne kopice nastanejo iz istega primordialnega plinskega oblaka, vendar opažanja kažejo, da imajo zvezde v Omega Centauri različne starosti in kovine. Astronomi niso povsem prepričani, zakaj je temu tako, vendar je bila teorija, da je Omega Centauri preostalo jedro pritlikave galaksije, napredovala, da bi to pojasnila.
Omega Centauri ima v sosednji Andromedini galaksiji, kar bi lahko imenovali “sestrsko kopico”, znano kot Mayall II. Z več kot dvakrat večjo maso od Omega Centavra je Mayall II najsvetlejša kroglasta kopica v lokalni skupini galaksij, prav tako pa je teoretizirano, da je ostanek pritlikave galaksije.