Oljni dimnik je zračnik, ki omogoča odvajanje stranskih produktov zgorevanja olja. Olje se kurijo za ogrevanje in energijo v številnih okoljih, od zasebnih domov do ladij tankerjev. Ustrezno prezračevanje je bistveno za povečanje učinkovitosti naprave za kurjenje olja in za zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi, ki jih lahko povzroči izpostavljenost stranskim produktom izgorevanja. Oljni dimniki morajo izpolnjevati številne varnostne standarde.
Zasnova oljne cevi je zasnovana tako, da izpolnjuje več funkcij. Prvi je odzračevanje vročega zraka, plinov in trdnih delcev iz procesa zgorevanja. To zahteva, da mora biti dimnik določene dolžine in širine, da ustvari vlek, ki bo potegnil stranske produkte zgorevanja iz dimne cevi, namesto da bi jim omogočil, da tečejo nazaj. Oljni dimnik mora biti tudi toplotno odporen, da se prepreči požar ali poškodba, ki nastane zaradi izpostavljenosti visoki vročini.
Poleg odzračevanja dimnih plinov in zagotavljanja toplotne zaščite je lahko oljni dimnik del sistema, ki se uporablja za zmanjševanje onesnaževanja. V tem primeru so v dimnik nameščeni filtri in čistilniki, ki ujamejo delce in specifične dimne pline, da jih ni mogoče izpustiti v okolje. Filtracijski sistem se občasno čisti, da se zagotovi, da ostane učinkovit in da se preprečijo težave, ki jih povzročajo kopičenja, kot je zamašitev, ki bi lahko prisilila dimne pline nazaj v oljni dimnik, kar bi povzročilo, da pogasijo ogenj ali uhajajo v prostor okoli naprava, ki gori olje.
V konstrukcijah, kjer so dimniki že nameščeni, se lahko oljni dimnik vstavi v obstoječi dimnik ali pa se dimnik ponovno obloži, da deluje kot oljni dimnik. To je običajno v hiši, kjer nekdo stari kamin na drva spremeni v oljni grelnik. Oljne dimne cevi se lahko izvajajo tudi samostojno, ko se izvede nova namestitev. Na primer, nekdo, ki namesti kletno peč, bi lahko imel nameščen oljni dimnik za odvajanje hlapov, če ni obstoječega dimnika ali če dimnik ne bo izpolnjeval varnostnih standardov.
Koda za oljne dimne cevi je zajeta v gradbeni kodi. Narekuje zahteve po dolžini in širini ter določa zahteve za odmik in izolacijo. Gradbena koda se uporablja za zagotavljanje niza minimalnih standardov izvajalcem, ki zagotavljajo, da so zajeta osnovna varnostna vprašanja.