Kaj je okvarjen sklad?

Pomanjkljiv sklad je tisti, ki je ustanovljen posebej za omogočanje davčnih olajšav in povečanje premoženja potomcev osebe, ki je zaupala. Najpogostejša vrsta tega sklada je namerno okvarjen sklad koncedenta ali IDGT, ki v bistvu pušča sredstva v skrbništvu, ki so brez davkov. Poleg tega oseba, ki je podelila okvarjeni sklad, imenovana tudi koncedent, plača dohodnino od premoženja, kar dodatno zmanjša davčno breme za potomce. Ti skladi morajo biti skrbno zgrajeni, da prenesejo davčni nadzor in so lahko škodljivi, če se vrednost premoženja, ki ostane za sabo, zmanjša.

Skladi so finančni subjekti, ki jih ustanovi oseba, znana tudi kot koncedent, da zapusti bogastvo potomcem, znanim tudi kot skrbniki. Prednost teh skladov je, da lahko na splošno pomagajo potomcem, da se izognejo dragim davkom na nepremičnine, ki nastanejo, ko koncedent umre. Čeprav skrbniki na splošno nimajo nadzora nad sredstvi v skladu in morajo upoštevati določila koncedenta, je to še vedno pogosto koristen finančni dogovor. Eno posebno zaupanje, pomanjkljivo zaupanje, je še posebej učinkovito pri zaščiti skrbnikov pred prekomernim finančnim bremenom.

Za ustanovitev okvarjenega sklada mora koncedent najprej skladu posoditi nekaj svojih sredstev. V zameno za to posojilo mora IDGT dati koncedentu periodična plačila obresti po stopnji, ki jo določijo davčni uradniki. Sklad nato uporabi sredstva, pridobljena s posojilom, za nakup sredstva ali več sredstev iz premoženja koncedenta. Ta sredstva pogosto vključujejo nepremičnine ali naložbene vrednostne papirje, ki se lahko sčasoma povečajo.

S tem pomanjkljivo skrbništvo odstrani vrednost iz zapuščine in s tem zmanjša davčno breme zapuščine, ko koncedent umre. Poleg tega koncedent še naprej plačuje davek od dohodka za vse dobičke, nabrane s premoženjem, kar dodatno zmanjšuje vrednost zapuščine. Dedičem sklada je nato dovoljen dostop do teh sredstev ali sredstev, ustvarjenih iz njih, kot določa sklad.

Ena od težav s pomanjkljivim zaupanjem je, da ga lahko njegova prizadevanja za izogibanje davkom postavijo na radar davčnih uradnikov. Če sklad ne bo držal davčnih zakonov, lahko sklad na koncu stane dediče več, kot bi lahko pričakovali. Poleg tega bi lahko koncedent prevzel dvakrat večji udarec, če bi se vrednost sredstev zmanjšala. Še vedno bi moral plačati dohodnino, sklad pa bi moral še vedno vrniti posojilo.