Clostridium difficile, znana tudi kot C. diff ali C. difficile, je bakterija, ki jo običajno najdemo v prebavnem traktu. Okužba s Clostridium difficile se običajno pojavi pri ljudeh, ki so bili pred kratkim zdravljeni z antibiotiki zaradi bolezni. Antibiotiki lahko ubijejo “dobre” bakterije v črevesju in omogočijo “slabim” bakterijam, kot je Clostridium difficile, da prevzamejo in povzročijo prebavne bolezni in okužbe. Stopnje okužbe s Clostridium difficile so se začele povečevati tudi pri prej zdravih posameznikih.
Te bakterije so najpogostejše v zdravstvenih ustanovah, kot so bolnišnice. Bakterije Clostridium difficile so odporne in lahko preživijo na površinah dlje časa. Nevedni posamezniki se lahko dotaknejo in nato zaužijejo bakterije. Posamezniki so najbolj ogroženi za okužbo s Clostridium difficile, če so starejši od 65 let, jemljejo antibiotike, živijo v ustanovi za dolgotrajno oskrbo ali so imeli daljšo hospitalizacijo. Ogroženi so tudi tisti z oslabljenim imunskim sistemom, boleznijo debelega črevesa ali anamnezo okužbe s Clostridium difficile.
Pri blagem ali zmernem primeru okužbe s Clostridium difficile simptomi vključujejo vodeno drisko večkrat na dan in trebušne krče. V primeru hujše okužbe se lahko vname debelo črevo, simptomi pa so resnejši. Lahko vključujejo kri ali gnoj v blatu, primere driske do 15-krat na dan, zvišano telesno temperaturo, bolečino in slabost. Ta huda driska lahko povzroči izgubo teže in dehidracijo. Čeprav se okužba s Clostridium difficile lahko razvije kmalu po antibiotični terapiji, se simptomi morda pojavijo šele po tednih ali mesecih.
Zdravniki včasih testirajo okužbo s Clostridium difficile, če se bolnik pritožuje zaradi driske in krčev po zdravljenju z antibiotiki. Zdravnik lahko uporabi test blata, da ugotovi prisotnost toksinov, povezanih z bakterijo. Za potrditev diagnoze bo bolnik morda moral opraviti pregled debelega črevesa ali računalniško tomografijo (CT).
Prvi korak zdravljenja je, da bolnik preneha jemati antibiotike. Pri blagih okužbah lahko simptomi izginejo brez nadaljnjega posredovanja. Če okužba ne izgine, lahko zdravnik predpiše drug antibiotik, da prepreči razmnoževanje bakterije Clostridium difficile. Zdravnik bi lahko priporočil tudi probiotike, ki lahko pomagajo uravnotežiti bakterije v prebavnem traktu. V zelo hudih primerih je morda potrebna operacija.
Okužba s Clostridium difficile lahko povzroči hude zaplete, če se ne zdravi. Dehidracija, ki jo povzroča ponavljajoča se driska, lahko povzroči odpoved ledvic. Okužba lahko povzroči celo perforirano črevesje ali toksični megakolon. Pri toksičnem megakolonu se debelo črevo raztegne in lahko poči. Najhujši zapleti okužbe lahko povzročijo celo smrt.
Čeprav so okužbe s Clostridium difficile lahko resne, je prognoza dobra za posameznike, ki se zdravijo. Prenos Clostridium difficile je mogoče preprečiti tudi z nekaterimi previdnostnimi ukrepi. Zmanjšanje nepotrebne uporabe antibiotikov lahko pomaga zmanjšati tveganje za nekatere ljudi. Posamezniki v zdravstvenih ustanovah lahko zmanjšajo širjenje okužbe tudi z upoštevanjem smernic za umivanje in čiščenje rok.