Okroglo okno je del notranje anatomije ušesa. Sestavljen je iz majhne odprtine med sluhovodom in notranjim ušesom, prekrite s prožno membrano. Ko se tlak v ušesu poveča, se lahko okroglo okno izboči, da ustvari izhod, kar razbremeni pritisk. Ko je tlak normalen ali nizek, se okno zaskoči nazaj na svoje mesto. To je pomemben del funkcije ušesa, težave z okroglim oknom pa lahko privedejo do izgube sluha.
Sluh se pojavi, ko se zvok premika skozi uho in vibrira ovalno okno ali ušesni boben, drugo odprtino za notranje uho. To povzroči, da se kosti v ušesu, znane kot slušne koščice, premikajo in vibrirajo dlake v ušesu. Možgani uporabljajo vnos teh vibracij za obdelavo in razumevanje zvoka. Notranje uho, napolnjeno s tekočino, je odvisno od nihanja tlaka. Če je tlak v ušesu previsok, se slušne koščice ne morejo premikati in zvok se ne prenaša.
Fleksibilna membrana okroglega okna se lahko z naraščajočim pritiskom izboči, kar omogoča razpršitev povečanega tlaka. Tlak se poveča vsakič, ko se slušne koščice premaknejo, in ta membrana mora biti sposobna zaskočiti naprej in nazaj z visoko stopnjo elastičnosti, da lahko ljudje zanesljivo slišijo. Pri nekaterih prirojenih stanjih je membrana trda in se ne premika tako hitro, kar prispeva k izgubi sluha. V tem primeru je struktura preostalega ušesa lahko v redu, vendar se vibracije v notranjem ušesu ne morejo pojaviti, ker ni izhoda za pritisk.
Ljudje z vnetji ušes lahko včasih občutijo zadebelitev in draženje te membrane ter lahko razvijejo začasno izgubo sluha. Okroglo okno ima lahko tudi težave pri obvladovanju visokega tlaka, ki ga povzroča kopičenje odvečne tekočine s slabim odtekanjem, kar vodi v pridušen sluh, saj so le zelo glasni zvoki dovolj močni, da se borijo proti pritisku in vibrirajo strukture v ušesu. Ko okužba izzveni, se mora sluh vrniti.
Prirojene motnje, ki vključujejo okroglo okno, lahko spremljajo druge strukturne nepravilnosti v ušesu. V teh primerih se lahko s kirurškim posegom odpravi težava z okroglim oknom, vendar pacient morda ne bo občutil opaznega izboljšanja sluha. Kirurg lahko oceni pacienta, da ugotovi, ali je možno izgubo sluha zdraviti s kirurškim posegom, in razpravljati o možnostih kirurškega posega. Tveganja operacije lahko vključujejo nadaljnje poškodbe ušesa, zaradi česar je obnova sluha še manj verjetna.