Z večjo zavestjo o krhki naravi našega planeta in njegovi lepoti ni presenetljivo, da se je povečalo tudi povpraševanje po potovanjih v edinstvena in izjemna okolja po vsem svetu, znana kot okoljski turizem. To je fenomen vse večjega števila potovanj na okoljske zanimive kraje. Potovanje je tisto, ki se osredotoča na ekološko okolico destinacije, ki je na splošno kraj, poln naravnih lepot in čudežev.
Okoljski turizem lahko vključuje potovanja na edinstvena in ogrožena območja, kot so Galapaški otoki. Poleg obiskovanja krajev zaradi svoje edinstvenosti se veliko ljudi ukvarja s to prakso kot misijo »prostovoljskega turizma« – to je oblika turizma, pri kateri ljudje potujejo na destinacijo za kratek čas, da bi bili v določeni funkciji prostovoljnega dela. V primeru okoljskega prostovoljnega turizma to pomeni potovanje v ekološko občutljiv del sveta, da bi ponudili pomoč pri njegovem popravljanju – na primer pri čiščenju razlitja nafte.
Koncept okoljskega turizma je, da se bodo ljudje z izkušnjami iz prve roke bolj ukvarjali z ekološkimi in družbenokulturnimi vprašanji sveta ter tako bolj aktivni pri ohranjanju in spreminjanju. Ideja se je razvila v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj z naraščajočo ozaveščenostjo potrošnikov o vprašanjih, povezanih z ohranjanjem in potrošnjo. Ne samo, da je okoljski turizem pustolovščina v divjini, katere cilj je pomagati rešiti planet, ampak tudi širi dobičkonosno potovalno industrijo v države v razvoju, kjer je delovnih mest malo, gospodarstva pa v težavah. Čeprav so cilji te vrste turizma dobronamerni, obstajajo posledice, ki izhajajo iz prakse.
Ko ljudje potujejo v kraje, ki so bili v preteklosti različno naseljeni, prisotnost povečane in nove populacije neizogibno vpliva na okolje in kulturo lokacije. Prvi vpliv na okolje prihaja iz prihoda na cilj. Potovanje na oddaljene lokacije, kjer uspeva divje živali, je lahko včasih drago za okolje, če porabite več goriva kot pri običajnih počitnicah. Prenočišče in bivanje dodatno obremenjujeta lokalno okolje. Gradnja novih prenočišč pogosto pomeni uničenje naravnega ekosistema, vnos zahodnjaškega načina življenja v državo v razvoju pa pogosto pomeni nepravilno odstranjevanje povečanih količin odpadkov. V družbenokulturnem smislu lahko okoljski turizem predstavlja težavo pri selitvi ljudi in njihovih virov ter ovira in ogroža njihove vsakodnevne običaje z uvajanjem novih težav in kultur.
Zato je v prizadevanju za učinkovitejše doseganje ciljev okoljskega turizma konceptu dodana poudarek na odgovornem in trajnostnem turizmu. V ta namen se izvaja več predpisov za razvijalce; spodbuja se izobraževanje za popotnike; in se uporablja upravljanje rasti. S temi ukrepi imajo lokalne skupnosti večji nadzor nad ohranjanjem svoje okolice in kulture, hkrati pa še naprej izkoriščajo prednosti okoljskega turizma.