Ohranjanje vegetacije se nanaša na proces zagotavljanja zaščite avtohtonih rastlin, dreves in trav na določenih območjih. To pomaga zagotoviti, da imajo različne vrste prostoživečih živali, ki živijo na območju, hrano in zatočišče, prav tako pa pomaga zaščititi biotsko raznovrstnost. Ohranjanje vegetacije pomaga tudi pri zaščiti razvodja na različne načine in lahko prepreči erozijo in neurni odtok, ki sta lahko na določenih območjih velika težava. Vegetacijo ohranjamo na več načinov, od sajenja dreves in drugih avtohtonih rastlin, do omejevanja vrste razvoja, ki se lahko zgodi na območju, do upravljanja prostoživečih živali in širjenja invazivnih vrst.
Kot pri večini vidikov okoljskega dela, ohranjanje vegetacije zahteva obsežno znanje o avtohtonih rastlinah in vrstah prostoživečih živali, ki se nanje zanašajo. To pomaga zagotoviti, da so vsako opravljeno upravljavsko delo ali kakršna koli zasaditev dreves ali drugih vrst vegetacije v skladu s tem, kar bi naravno raslo na območju. Napaka na tem področju ima lahko pomembne in daljnosežne posledice za druge rastline in prostoživeče živali. Na mnogih območjih, kjer so razvoj, sečnja ali kmetijske prakse vplivale na naravno vegetacijo, pa so nove zasaditve najboljši način za ohranjanje vegetacije in začetek obnavljanja okolja.
Kot primer ohranjanja vegetacije lahko služijo tudi prihodnje omejitve razvoja na zemljišču. Zemljišče se lahko ohrani iz več razlogov, od slikovite vrednosti do razvodja ali zaščite habitatov, med mnogimi drugimi. Ohranjevalne služnosti, gozdnogospodarski načrti ali regionalne omejitve rabe zemljišč se uporabljajo za pomoč pri ohranjanju določenih dragocenih območij in zagotavljanju njihovega trajnega uspeha. Nekatere od teh omogočajo upravljanje zemljišč, kot je trajnostno gospodarjenje z gozdovi za lesne vire. Ob pravilnem izvajanju je gozdarstvo lahko odličen primer ohranjanja vegetacije.
Včasih bo treba vegetacijo ohraniti na druge načine. V nekaterih primerih lahko preveliko število prostoživečih živali negativno vpliva na vegetacijo v regiji; belorepec, na primer, lahko uniči gozd in negativno vpliva na sestavo vrst v samo nekaj letih. Za ohranitev vegetacije je včasih potreben organiziran lov na nekatere vrste. Z invazivnimi rastlinskimi vrstami bo morda treba upravljati na različne načine, od uporabe herbicidov do nadzorovanega sežiganja do fizičnega odstranjevanja posameznih rastlin, saj lahko hitro rastejo in zadušijo katero koli drugo avtohtono vegetacijo, ki bi sicer uspešno rasla na kosu zemljišče.