Ogljikova kislina je šibka kislina, ki nastane, ko se ogljikov dioksid (CO2) raztopi v vodi (H2O), kar ima za posledico kemično formulo H2CO3. Ko kislina disociira ali odda vodikov ion, se nastala molekula imenuje bikarbonatni ion. Ogljikova kislina se pogosto pojavlja v naravnem svetu. Najdemo ga v gaziranih pijačah, šampanjcu in krvi. Kislina se pojavi celo v dežju.
Pri izdelavi sode se ogljikov dioksid raztopi v vodi. Kot rečeno, ta proces ustvarja tudi ogljikovo kislino. Ta kislina, skupaj s fosforno kislino in drugimi kislinami, daje trpki okus številnim gaziranim pijačam. Zagotavlja tudi rahel pekoč občutek, ki ga človek občuti ob zaužitju gazirane pijače. Tako je kislina tista, ki daje gaziranim pijačam okus.
Ogljikova kislina ima pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnega pH telesa. Normalni pH telesnih tekočin je okoli 7.4 in ga je treba vzdrževati blizu te vrednosti, da telo pravilno deluje. Če se pH spremeni, bodisi navzgor ali navzdol, lahko encimi prenehajo delovati, mišice in živci lahko začnejo slabiti, presnovne aktivnosti pa se poslabšajo. Bikarbonatni ion, ki se sprosti iz kisline, služi kot pufer, ki pomaga upreti se spremembam pH. To pomeni, da lahko deluje kot kislina ali baza, ko se pojavi potreba.
Kisline so opredeljene kot vsaka snov, ki sprošča vodikove ione v raztopine. Baze so snovi, ki sprejemajo te vodikove ione. Ko se v telesu kopičijo odvečni vodikovi ioni – tj. tekočine postanejo bolj kisle – potem bikarbonatni ioni sprejmejo te dodatne vodikove ione in ohranjajo pH telesa na normalni ravni. Nasprotno, če ravni vodikovih ionov preveč padejo – tj. tekočine postanejo preveč alkalne –, potem ogljikova kislina odstopi od vodikovih ionov, da ohrani normalen pH krvi. Ta proces je viden tudi med transportom kisika in ogljikovega dioksida.
Ogljikova kislina se celo pojavlja kot običajen pojav v dežju. Ko deževnica pada skozi zrak, absorbira ogljikov dioksid, pri čemer nastane ogljikova kislina. Tako ima, ko doseže tla, pH okoli 5.5. Tega ne smemo zamenjevati s kislim dežjem, ki nastane, ko se emisije, kot so žveplovi oksidi in dušikovi oksidi, iz gorenja fosilnih goriv dvignejo v zrak. Ko pada, dež absorbira te sestavine in proizvaja kisline, zaradi katerih lahko pH v dežju pade na samo dva.