Organizacija za gospodarski razvoj (OECD) je bila ustanovljena leta 1961 kot razširitev Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). OEEC je razvil strategije za prestrukturiranje Evrope po drugi svetovni vojni. OECD je razširil svoj doseg in vključeval ne le evropske države, ampak tudi Kanado, Mehiko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko, Korejo in ZDA.
Cilji OECD so spodbujanje gospodarske stabilnosti in demokracije v državah članicah in državah v razvoju. Ena od glavnih metod, ki jih uporablja za analizo držav, je zbiranje in objavljanje statističnih podatkov o družbenih in gospodarskih vprašanjih. Te statistike pregledujejo vlade in med sestanki OECD, da bi obravnavali, kako najbolje spodbujati cilje organizacije.
Svetnike OECD sestavljajo predstavniki držav članic. Ti predstavniki pripravljajo priporočila ali mednarodne sporazume o različnih vprašanjih. Na primer, leta 2006 je organizacija dala močna priporočila državam, naj sprejmejo politike proti neželeni pošti, s čimer spodbujajo države, naj izobražujejo tako javnost kot industrijo za zmanjšanje internetne neželene pošte.
Na istem srečanju leta 2006 je OECD razpravljal in razpravljal o gospodarski prihodnosti in potencialu Kitajske, ki ni države članice, in priporočil, naj Kitajska dovoli več tujih naložb, kar pogosto zavira kitajska zakonodaja. Analiza tega vprašanja OECD kaže, da bi več tujih vlagateljev povečalo gospodarsko rast Kitajske, obenem pa spodbujalo dobre odnose med Kitajsko in drugimi državami. Države članice organizacije ta priporočila vzamejo nazaj svojim vladam in pogosto ta priporočila vplivajo na zunanjo politiko.
Skupina ima vpliv tudi na vprašanje trajnostnega razvoja. OECD išče rešitve, ki omogočajo trenutno gospodarsko rast, ne da bi negativno vplivale na gospodarsko rast in preživetje prihodnjih generacij. S statistično analizo in razpravo lahko pripravi dogovore ali vsaj močno spodbuja odgovornost podjetij ali visoke okoljske standarde in politike. Prav tako lahko preuči države v razvoju, da ugotovi, ali napredujejo v skladu s trajnostnimi smernicami. Tem državam se lahko ponudi izobraževanje in priporočila, ki bodo, če se o njih dogovorijo, prispevala k ciljem OECD.
Vsi nasveti OECD niso sprejeti, nekateri pa so ostro kritizirani. Priporočila in sporazumi niso zavezujoči za države članice ali nečlanice. Organizacija pogosto ne najde odobritve vlad, ki nasprotujejo demokraciji in kapitalizmu. Vendar pa OECD pogosto še naprej priporoča in izvaja pritisk na vlade, za katere meni, da so neodgovorne v svojih politikah. To je lahko učinkovita metoda za končno doseganje ciljev skupine.