Odškodninski zastaralni rok določa časovno obdobje, v katerem je oseba dovoljena vložiti tožbo za kakršno koli kršitev ali poškodbe. Vsaka jurisdikcija ima lahko svoj zastaralni rok, različne kategorije odškodnin pa imajo lahko tudi različna okna priložnosti. Če tožba ni bila vložena pred zastaralnim rokom, običajno ne bo več mogoče povrniti škode ali izvesti kakršne koli sodne tožbe v zvezi s primerom. Odškodninski zakoni se nanašajo na civilne zadeve, za katere običajno veljajo drugačne omejitve kot za kazniva dejanja.
Odškodninska dejanja so pravne tožbe, ki se lahko sprožijo proti posameznikom ali skupinam, kot so podjetja in vlade, ki so morda kršile civilno dolžnost ali nekoga poškodovale. Številni odškodninski primeri vključujejo malomarnost, kjer je pomanjkanje razumne oskrbe povzročilo neko vrsto poškodbe. To ni vedno fizična poškodba, saj lahko pravna opredelitev vključuje denarno škodo, kršitve pravic in druge podobne škode. Za zaščito pravic obdolženca se pogosto uvede zastaranje. Razlogi za zastaralni roki so običajno, da po preteku določenega časa postane težko zagotoviti pošteno sojenje.
Običajno se pravi, da zastaralni rok začne teči takoj, ko je oseba poškodovana. V nekaterih jurisdikcijah lahko določeni dogodki ali okoliščine povzročijo, da se obdobje začne pozneje ali celo zadrži. Postopek odložitve zastaranja odškodnine se običajno imenuje cestninjenje in se lahko sproži samodejno zaradi nezmožnosti iskanja obtoženca ali prostovoljno kot dogovor med vsemi strankami. V primerih, ki vključujejo nezakonito dejavnost, ki se dogaja v daljšem časovnem obdobju, začetna in kasnejša dejanja običajno zastarajo, dokler ni storjeno končno dejanje.
Različne vrste odškodnin imajo lahko zelo različne zastaralne roke, vsaka pristojnost pa ima običajno tudi svoje. V Združenih državah je zastaralni rok za nezakonito smrt običajno med enim in tremi leti, tožbe zaradi zdravniške napake pa je običajno treba vložiti v povprečju dveh let. Zastaranje obrekovanja je običajno približno eno leto, čeprav so nekatere tožbe trdile, da spletno gradivo predstavlja neprekinjeno objavljanje, kar bi moralo povzročiti cestninjenje. Številna sodišča so takšne zahtevke razveljavila in navedla, da zastaranje teče z dnem prvotne objave.