V najširšem sodobnem pomenu odredbo o izgonu izda uradna oseba, pogosto sodnik, v zvezi z nedržavljanom in naloži, da se ta oseba izžene iz države. Odredba o deportaciji se običajno izda zoper priseljenca, ki je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, vključno z nezakonitim vstopom v državo ali prekoračitvijo vizuma. Odredbe o deportaciji so bile uporabljene tudi za pospeševanje političnih načrtov z izgonom politično nezaželenih tujcev, posamezno ali v skupinah.
Odredba o deportaciji pogosto sledi obsodbi tujca, zakonitega ali ne, za kaznivo dejanje z utemeljitvijo, da ni več sposoben živeti v državi. Lahko ga izda sodnik v zadevi ali pa ga izda uradnik za priseljevanje, ki spremlja primer. V obeh primerih predvideva izgon obsojenega tujca iz države, po potrebi na silo, običajno brez možnosti vrnitve v prihodnosti.
Za izdajo odredbe o deportaciji ni vedno potreben pravni postopek. Vladni uradniki običajno odredijo deportacije v določenih okoliščinah, na primer, ko so ljudje vstopili v državo nezakonito ali so prekoračili vizum. Dokaj pogoste so tudi množične deportacije in jih praviloma odredi izvršilna oblast v državi, ne sodstvo.
Deportacija ima v svetovni zgodovini neprijetno mesto zaradi načinov zlorabe. Deportacija posameznih tujcev, ker so bili obsojeni za huda kazniva dejanja, je razumno izvajanje suverene oblasti. Manj razumni pa so nešteti primeri deportacij posameznikov ali skupin iz političnih, kulturnih ali gospodarskih razlogov. Takšne deportacije pogosto niso bile omejene na nedržavljane. Ko je imela Anglija kolonije, na primer, je imela navado ustanavljati kazenske kolonije, kot sta Avstralija in ameriška država Georgia, in v te kolonije pošiljati obsojene zločince. Anglija je tudi do okoli leta 1730 pogosto izganjala verske nezaželene ljudi v ameriške kolonije, Sovjetska zveza pa je iz izmišljenih razlogov deportirala celotno prebivalstvo.
V mnogih primerih nezakoniti priseljenci nimajo enakih pravic, ki so na voljo državljanom ali zakonitim prebivalcem države, zaradi česar je težko izpodbijati odredbo o deportaciji. V Združenih državah je odredba o deportaciji resen dogodek, vendar se proti njej lahko v določenih okoliščinah borijo zakonito, še posebej, če je priseljenec v državi zakonito in ni zagrešil nobenih resnih kaznivih dejanj. Priseljenci, ki se znajdejo v takem položaju, se morajo nemudoma posvetovati s pravnim svetovalcem. Poleg tega obstajajo skupine in združenja, ki nudijo pomoč tistim, ki jim grozi deportacija.