Besedna zveza odprtokodni namestitveni program ima lahko v računalništva več pomenov. Lahko se nanaša na namestitveno orodje, ki je ustvarjeno in distribuirano na odprtokodni osnovi. Lahko pa se nanaša tudi na orodje, ki se uporablja za namestitev odprtokodnega operacijskega sistema, kot so tisti, ki temeljijo na Linuxu.
Prva definicija odprtokodnega namestitvenega programa lahko zajema tako orodja za namestitev določene aplikacije kot sisteme za ustvarjanje namestitvenih orodij. Primer prvega je namestitveni program, zasnovan za namestitev sistema Java v računalnik. To je lahko koristno, ker je pri nameščanju sistema Java vključenih veliko različnih spremenljivk. Ker je namestitveni program ustvarjen na odprtokodni osnovi, ga je lažje nastaviti tako, da ljudje, ki ga prenesejo in uporabljajo, dobijo natančno kombinacijo nastavitev, povezanih z Javo, ki bi jih morali imeti na svojem računalniku.
Odprtokodni namestitveni program je lahko tudi sistem orodij, ki se uporabljajo za ustvarjanje namestitvenih datotek. To so datoteke, ki jih uporabniki prenesejo in zaženejo, da bi fizično namestili aplikacijo v računalnik z operacijskim sistemom, kot je Windows. To je lahko zapleten proces, saj mora programska oprema brez konfliktov pravilno delovati z operacijskim sistemom, drugimi programskimi aplikacijami in strojno opremo računalnika. Uporaba odprtokodnega namestitvenega programa je pogosto poceni in enostaven način, da razvijalec programske opreme poskrbi za ta postopek.
Druga definicija odprtokodnega namestitvenega programa zajema različne tehnike, ki se uporabljajo za namestitev odprtokodnega operacijskega sistema. To je lahko zapleten postopek za uporabnike začetnike, zlasti tiste, ki želijo zagnati nov sistem skupaj z operacijskim sistemom Windows. Namestitveni program, ki je preprost za uporabo, je lahko ključnega pomena za pomoč ljudem, ki so skeptični glede sistemov, ki temeljijo na Linuxu, pri prehodu.
Najpogostejša oblika te vrste odprtokodnega namestitvenega programa je CD-ROM. To se lahko distribuira v fizični obliki, na primer priloženo reviji, ali prek datotek, ki jih je mogoče naložiti, ki jih uporabnik zapiše na disk. V večini primerov se CD-ROM zažene samodejno, uporabnik pa mora izbrati nastavitve na podoben način kot pri nameščanju programskih aplikacij.
Številni odprtokodni namestitveni programi imajo tudi možnost zagona operacijskega sistema, ne da bi ga namestili na trdi disk. Ti so običajno v obliki “CD-ja v živo”, ki lahko naloži operacijski sistem v pomnilnik računalnika vsakič, ko se zažene. To je lahko koristno za ljudi, ki želijo preizkusiti sistem ali ga morajo zagnati na računalniku nekoga drugega in ga zato ne morejo trajno namestiti. Nekatere različice odprtokodnega sistema so dovolj majhne, da lahko delujejo na enak način s pomnilniškega ključa USB.