Odprti trg je vrsta tržne situacije, v kateri je prisoten širok dostop do različnih udeležencev. V tem smislu je trg zelo podoben razmeram prostega trga, saj je zelo malo ovir za aktivno sodelovanje širokega kroga potrošnikov in ponudnikov. Trg te vrste ni omejen z merili, kot so pravne ali finančne zahteve, ki jih morajo udeleženci izpolnjevati, preden jim je dovoljeno kupovati in prodajati na trgu. Čeprav je na današnjem svetovnem trgu izjemno težko doseči resnično odprt trg, se izraz pogosto uporablja za opis katerega koli trga, ki je relativno brez ovir, kot so tarife ali obdavčitev, ki velja za previsoke.
Ugotavljanje, kako dostopen je odprt trg v resnici, običajno vključuje oceno vpliva treh osnovnih meril na ta trg. Narava in obseg vladnih predpisov, ki uvajajo carine ali davke, sta pomembna, saj omejevalne davčne omejitve pomagajo določiti, kdo lahko sodeluje na trgu. Konkurenca na trgu je prepoznavna značilnost, pri čemer se trgi, na katerih je konkurenca aktivna in spodbuja, veljajo za bolj odprte kot trgi, kjer v pokrajini prevladuje nekaj podjetij. Tretji dejavnik je povezan z vplivom kulturnih dejavnikov, kot je vera, ki lahko bodisi spodbujajo bolj odprt trg ali preprečujejo vpletenost subjektov, ki niso povezani z dominantno kulturo.
Ideja odprtega trga je omogočiti polno udeležbo vsakemu subjektu, ki želi biti vključen v proces nakupa in prodaje. Zagovorniki tega pristopa trdijo, da je ta stopnja odprtosti koristna za gospodarstvo, saj potrošniki in kupci sodelujejo na vseh nivojih, ki jih dopuščajo njihova finančna sredstva. Teoretično to pomeni, da lahko vsakdo svobodno sodeluje in ima koristi od te udeležbe, situacija, ki na koncu izboljša življenjski standard za vse strani, ki so dejavne na trgu.
Kritiki odprtega trga so naklonjeni omejitvam kot sredstvu za preprečevanje nestabilnosti trga. Tukaj se na posredovanje vlad z vzpostavitvijo standardov in predpisov, ki urejajo trg, ter z uvedbo različnih davkov in tarif, ki jih je treba plačati v zvezi z določenimi nakupi in prodajami, vidi kot sredstvo za povečanje možnosti, da dogodki, kot so privedli do svetovne gospodarske depresije iz tridesetih let prejšnjega stoletja se ne ponovijo. Včasih znana kot protekcionizem, ta strategija ne nasprotuje konkurenci na trgu ali vključevanju kogar koli, ki ima sredstva za sodelovanje, vendar meni, da so omejitve potrebne za zaščito interesov vseh, ki jih to zadeva.