Izraz “odobreni seznam” se v finančnem svetu uporablja na dva različna načina. V obeh pomenih se izraz nanaša na seznam vrednostnih papirjev, ki se štejejo za primerne za nakup. Seznam lahko pripravijo finančni strokovnjaki ali državni uradniki, odvisno od ljudi ali organizacij, za katere se pripravlja seznam, in je lahko pripravljen v skladu z različnimi standardi.
V prvem smislu je odobreni seznam seznam naložb, ki jih fiduciarji lahko zakonito kupujejo. Fiduciarji so ljudje ali organizacije, ki so pooblaščeni za sprejemanje finančnih odločitev v imenu drugih. Ker kupujejo za ljudi, ki niso zase, se držijo zelo visokega standarda finančnega vedenja; ljudje in institucije zaupajo svojim fiduciarjem, da se bodo pravilno odločali, zato so fiduciarji natančno urejeni, da se zagotovi njihovo ustrezno vedenje.
Odobreni seznam v tem primeru je sestavljen iz seznama visokokakovostnih vrednostnih papirjev, ki ga sestavijo vladne agencije. Te agencije obravnavajo vprašanja, kot so ocene naložb, pretekla uspešnost podobnih naložb in tako naprej, da ugotovijo, ali je določena naložba dovolj visoke kakovosti, da se uvrsti na odobren seznam. Fiduciarji morajo izbrati naložbe s tega seznama in se morajo zavedati, da se lahko seznam sčasoma posodablja kot odziv na spreminjajoče se pogoje. Posamezna naložba na seznamu se imenuje zakonita naložba, seznam pa je lahko znan kot pravni seznam.
V drugem smislu je odobrena lista seznam vrednostnih papirjev, ki jih člani borznoposredniške družbe smejo kupiti. Ideja je omejiti tveganje, hkrati pa ljudem omogočiti, da sestavljajo lastne portfelje. Seznam je na splošno velik in raznolik, da se omogoči fleksibilnost pri razvoju portfeljev, in se redno posodablja, da bi izkoristili tržne trende in odstranili naložbe, ki niso več varne.
Za ljudi z omejenimi izkušnjami je lahko omejena izbira varnih vrednostnih papirjev koristna, saj jim omogoča, da raziščejo naložbe, ne da bi bili izpostavljeni velikemu tveganju. Po drugi strani je lahko odobren seznam izjemno omejujoč za bolj izkušene vlagatelje ali vlagatelje s posebnimi potrebami, ki jih ni mogoče zadovoljiti samo s seznamom. Zato morajo ljudje pred odprtjem posredniškega računa razmisliti o morebitnih omejitvah, da zagotovijo sodelovanje s podjetjem, ki je najbolj primerno za vrsto naložbe, v katero nameravajo sodelovati.