Odredba o nespoštovanju kaznivega dejanja je vrsta ukaza, ki ga izda sodišče, ko oseba ali subjekt nespoštuje sodišča, kar pomeni, da so namerno izpodbijali, prezrli ali nespoštovali pooblastila sodišča. Kljubovalna oseba ali subjekt se imenuje sopotnik. Odredbe o preziru se običajno izdajo med obravnavo ali sojenjem, izdajo pa se lahko tako v civilnih kot v kazenskih zadevah. Na podlagi ene od teh odredb lahko sodnik sodniku izreče sankcije. Sankcije so običajno v obliki denarne kazni ali zapora.
V civilnih zadevah se lahko izda odločba o nespoštovanju nespoštovanja, če sodobnik namerno ne upošteva sodne odredbe. Na primer, če stranka ne plača preživnine za otroka, lahko sodišče zoper stranko izda civilnopravno odredbo o nespoštovanju. Odredbe o nespoštovanju kaznivega dejanja se običajno izdajo tudi v sodnih zadevah glede skrbništva nad otroki, preživnine, obiskov in sodnih sporov majhne vrednosti.
Splošno pravilo je, da je namen civilne odredbe o nespoštovanju kaznivega dejanja prisiliti sočasnika k dejanju, namesto da bi ga kaznoval. Recimo, da sodnik obsodi osebo na zaporno kazen, ker ni plačala preživnine. Ko je preživnina izplačana, sodnik običajno izpusti osebo iz zapora.
Civilno nespoštovanje se lahko imenuje tudi posredno nespoštovanje, ker se vedenje običajno ne zgodi pred sodiščem. Namesto tega je treba opraviti zaslišanje zaradi nespoštovanja, da se ugotovi, da je sodba nasprotovala sodišču. Običajno se tožba zaradi nespoštovanja kazni sproži z vložitvijo predloga za nespoštovanje in sodnik zasliši dokaze, preden se strinja z odredbo. Recimo, da je ženska prejela preživnino v ločitveni zadevi. Če njen bivši mož ne plača preživnine, lahko ženska vloži tožbo za nespoštovanje zakonske zveze, v kateri izjavi, da je bila ločitvena odločba kršena, in obrazloži, zakaj bi moralo sodišče zoper bivšega moža izdati sklep o nespoštovanju zakonske zveze.
Zaničevanje kaznivega dejanja nastopi predvsem takrat, ko soočevalec na sodišču ravna neprimerno ali ovira delovanje sodišča, s čimer se na koncu zmanjša sposobnost sodišča za učinkovito delovanje. Na primer, če priče kričijo na sodnika, se lahko ugotovi, da priča nespoštovanje sodišča. Kaznivo nespoštovanje se lahko pojavi tudi, če se stranka ne odzove na sodni poziv ali če stranka grozi sodišču, poroti ali drugi stranki.
Namen kazenske odredbe o nespoštovanju kaznivega dejanja je običajno kaznovalne narave. Na splošno namerava sodnik sopotnika kaznovati zaradi njegovega neprimernega vedenja tako, da ga kaznuje z denarno kaznijo ali obsodbo na zaporno kazen. Če je sodnik priča neprimernemu vedenju, kot bi bil v primeru kričeče priče, se lahko zaničevanje imenuje neposreden zaničevanje.