Rezerve iz vrednotenja so v bistvu popravki vrednosti, ki se ustvarijo z uveljavitvijo obremenitve zaslužka. Bistvo oblikovanja rezerve za vrednotenje je pomagati podjetju pri uporabi sredstev družbe v primeru spremembe vrednosti deležev družbe. Dobički, ki se znajdejo v tovrstnem rezervnem skladu, se lahko uveljavljajo v primeru, da se prvotna vrednost premoženja podjetja iz nekega razloga zmanjša.
Obstaja nekaj zelo dobrih razlogov za vzpostavitev in uporabo rezerve za vrednotenje. Eden je povezan z realnostjo nakopičene amortizacije. Skoraj vsako podjetje posluje z nekaterimi sredstvi, ki bodo zaradi večkratne uporabe izgubila vrednost ali pa bodo sčasoma zastarela, ko bo na voljo novejša oprema. Ker je samoumevno, da bo najsodobnejši kos opreme čez nekaj let stara novica, lahko uporaba rezerve za vrednotenje pomaga zmanjšati vpliv, ki ga ima prirastna amortizacija prvotne nabavne cene na skupno vrednost podjetje. To tudi pomaga pri pozicioniranju podjetja tako, da postane izvedljiva zamenjava starejše opreme z novejšo in učinkovitejšo opremo, nalogo pa je z računovodskega stališča relativno enostavno opraviti.
Poleg nabrane amortizacije lahko rezerva iz vrednotenja služi tudi za zagotavljanje sprememb v premoženju družbe, kot je kopičenje slabih terjatev. Slabe terjatve so lahko v več kot eni obliki. Dolg lahko nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti pri prodaji opreme ali drugih sredstev tretji osebi in če podjetje ne more ponovno pridobiti nadzora nad sredstvi ali opremo. Slabe terjatve lahko nastanejo tudi zaradi neplačila blaga in storitev odjemalcev.
V nekaterih primerih lahko stroški nadaljnjega izterjave presežejo znesek neporavnanega dolga. Ko se to zgodi, bo veliko podjetij izgubo preprosto prevzelo in jo odpisalo kot slabo terjatev, s čimer se bo zmanjšala skupna vrednost neplačanih terjatev. Z oblikovanjem obremenitve teh zaslužkov prek mehanizma rezerve za vrednotenje se vpliv slabega dolga delno odpravi.