Ocenjena cenitev je vrednotenje kosa nepremičnine z namenom ugotavljanja višine dolgovanega davka na nepremičnino od te nepremičnine. Ocenjene vrednosti običajno ne odražajo poštene tržne vrednosti in se ne bi smele obravnavati kot vrednotenje za namene poravnave nepremičnine ali dogovora o prodaji nepremičnine. Ocenjene vrednosti imajo lahko poleg tega, da so pomembne za namene odmere davkov na nepremičnine, tudi vlogo pri izdaji občinskih obveznic.
Večina držav zahteva, da ljudje plačajo vsaj nekaj davka na nepremičnine, če so lastniki nepremičnin. Znesek davka se lahko razlikuje, včasih pa se sprejmejo zakoni, ki omogočajo pobiranje dodatnega davka na nepremičnine za financiranje določenega projekta ali dejavnosti. Oceno opravi državni uradnik in se lahko določi na določen odstotek domnevne poštene tržne vrednosti ali pa se določi na druge načine. Običajno se nepremičnine ponovno ocenijo, ko zamenjajo lastnika, čeprav lahko ljudje včasih zahtevajo izvzetje iz ponovne ocene, na primer, ko se nepremičnina hrani v družini, ali zahtevajo novo ocenjeno cenitev v primeru, da vrednost nepremičnin dramatično pade.
Ocenjena vrednost nepremičnine je običajno natisnjena na davčnih računih skupaj z veljavno davčno stopnjo, tako da lastniki nepremičnin razumejo matematiko svojih računov. Možno je tudi, da se obrnete na davčnega cenilca za povpraševanje o trenutni ocenjeni ceni nepremičnine. Davčni cenilec je tudi oseba, s katero se je treba pogovoriti, če želi lastnik nepremičnine iz kakršnega koli razloga ponovno oceniti nepremičnino, da se ustvari nova ocenjena vrednost.
Ko gre za občinske obveznice, nekatere občine izdajo tako imenovane ocenjevalne obveznice. Odmerne obveznice so podprte z davki na nepremičnine. Občina se zavezuje, da bo obveznico poplačala s plačanimi davki na nepremičnine v določenem obdobju. Imetniki obveznic na splošno radi vidijo nizko tveganje, kar pomeni, da bi bila vrednost obveznice nizka v primerjavi z dohodki od davka na nepremičnine, saj se s tem poveča možnost, da se obveznica uspešno odplača.
Če nepremičninski trg niha, lahko to vpliva na ocenjevanje vrednotenja in ima zastrašujoč učinek na občinske obveznice. Mesta, ki imajo nizek dohodek od davka na nepremičnine, lahko dobijo nizko oceno obveznic, kar jim otežuje zbiranje sredstev pri prodaji občinskih obveznic, saj se vlagatelji neradi tvegajo z vlaganjem denarja v obveznico, ki se morda ne vrne.