Obvezno usposabljanje je vsaka vrsta usposabljanja, ki se ga mora zaposleni udeležiti kot sestavni del svojega dela. Na mnogih področjih je treba obvezno usposabljanje plačati glede na običajno plačo ali urno postavko zaposlenega, saj bi sicer delodajalci lahko zlorabili obvezno usposabljanje, da bi dobili brezplačno delovno silo. Kadar je to usposabljanje neplačano, se mora delavec odločiti, ali je delo vredno izgube časa in možnost, da bo delodajalec še naprej izkoriščal potrebe delavca po delu. Včasih delodajalcem uspe zaobiti pravila, ki bi jih sicer prisilila v plačilo usposabljanja, in tem delodajalcem se je treba izogibati.
Skoraj vsi poklici zahtevajo neko obliko usposabljanja, da bi vse zaposlene pripravili na izpolnjevanje svojih delovnih nalog in spoštovanje politik podjetja. Nekateri programi usposabljanja so bolj intenzivni od drugih, nekateri trajajo več dni, drugi pa le uro. Običajno je tudi, da zaposleni opravijo obdobje usposabljanja, v katerem je usposabljanje del delovnika, delavca pa nadzorujejo in mu pomagajo pri delu. Ne glede na metodo je treba to usposabljanje vedno plačati, ker je v bistvu delo, opravljeno za podjetje.
Na splošno so pomembne delovne naloge zajete v usposabljanju. Pogosto je to informacija, da podjetje želi, da bi zaposleni vedel toliko, da je podjetje pripravljeno plačati zaposlenim, da se tega naučijo. Včasih so to varnostne informacije, enako pogosto pa informacije o politikah podjetja.
Po definiciji je obvezno usposabljanje obvezno kot del delovnega mesta. Obstajajo tudi druge vrste usposabljanja, ki so zelo priporočljive, vendar niso obvezne ali pa so lahko na voljo samo zainteresiranim zaposlenim, ki želijo postati bolj dragoceni za podjetje. Ne glede na to, ali je usposabljanje izrecno obvezno ali ne, lahko oseba, ki je bila odpuščena, ker ni obiskovala neplačanega usposabljanja na področju, kjer je obvezno usposabljanje plačano, lahko zmagala v tožbi proti podjetju.
V nekaterih primerih lahko delavec opravi obvezno usposabljanje, ne da bi prejel plačilo, čeprav je treba te primere skrbno pretehtati. Nekatera podjetja svoje zaposlene imenujejo izvajalci ali samostojni delavci, da bi se izognili plačilu za udeležbo na obveznih sestankih in usposabljanjih. Na primer, na številnih samostojnih delovnih mestih se mora delavec brez nadomestila usposobiti v programu podjetja kot predpogoj za uradno zaposlitev. Če je delo še posebej zaželeno, lahko včasih spregledamo vprašljivo naravo tega usposabljanja. Delodajalcu, ki želi dobiti brezplačno delovno silo od zaposlenih, ne gre zaupati, delo za nekoga, ki mu ne moremo zaupati, pa je vedno polno težav.