Obveznica je vrsta dolžniškega kapitalskega instrumenta, ki se uporablja za ustvarjanje sredstev za izdajatelja. Čeprav obstaja več različnih načinov za strukturiranje izdaje obveznic, je najpogostejši pristop prodaja dolžniškega instrumenta vlagatelju po določeni ceni. Vlagatelj zadrži izdajo za dogovorjeno časovno obdobje. V zameno za odobritev tistega, kar je v bistvu posojilo izdajatelju, se vlagatelju na koncu povrne celotna nakupna cena obveznice, skupaj z dogovorjeno obrestno mero za to posojilo. Tako podjetja kot vlade uporabljajo to vrsto dolžniškega kapitalskega instrumenta kot sredstvo za ustvarjanje sredstev za različne projekte, ne da bi za upravljanje istih projektov uporabili sredstva, ki so že na voljo.
Obveznice se lahko prodajajo po znani nominalni vrednosti ali po obrestni meri, ki je nižja od nominalne vrednosti. Ko se instrument proda po nominalni vrednosti, se izdaja na koncu odkupi po tej vrednosti, povečani za obresti, ki se bodisi plačujejo postopoma skozi celotno življenjsko dobo obveznice ali v trenutku, ko dolžniški instrument doseže polno zapadlost. Obrestne mere so lahko fiksne ali spremenljive, kot je navedeno v pogojih, ki urejajo nakup instrumenta. Izdaje, ki so prodane pod nominalno vrednostjo, se običajno odkupijo ob zapadlosti po polni nominalni vrednosti, namesto da se imetniku izdajajo plačila obresti skozi celotno življenjsko dobo obveznice.
Številne različne vrste subjektov uporabljajo obveznice kot sredstvo za zbiranje denarja za financiranje različnih vrst projektov. Občine, vlade držav in celo nacionalne vlade lahko izdajo to vrsto dolžniškega instrumenta kot sredstvo za ustvarjanje sredstev za projekte, ki na koncu koristijo državljanom. Na primer, denar, zbran z dano izdajo obveznic, lahko mesto uporabi za tlakovanje ulic in drugih prometnic znotraj mestnih meja ali za izboljšanje objektov v parkih, ki se nahajajo v različnih soseskah. Sredstva se lahko uporabijo tudi kot način upravljanja gradnje nove mestne hiše, pri čemer se razume, da bodo davki, zbrani v času trajanja izdaje, v bistvu uporabljeni za odkup obveznic, ko dosežejo zapadlost, ter za plačilo obresti za investitorji.
Podjetja včasih uporabljajo tudi izdaje obveznic kot način ustvarjanja denarja, namesto da bi se izposojala proti drugim naložbam ali prodajala sredstva za upravljanje tega financiranja. Tukaj je lahko cilj uporabiti sredstva za izgradnjo nove tovarne, ki na koncu začne prinašati dobiček, ali razvoj in trženje izdelka, ki sčasoma ustvari dovolj prodaje za izravnavo stroškov tega razvoja in trženja. Ob tem lahko podjetja vlagateljem izdajajo periodična plačila obresti, pri čemer so ta plačila za podjetja pogosto davčno priznana. Ob predpostavki, da projekt ustvarja dobiček do datuma zapadlosti obveznice, podjetju ne bo treba kopati v svojo blagajno, da bi prišli do sredstev za poravnavo izdaje obveznic in vlagateljem izplačalo tako glavno naložbo kot vsa dodatna sredstva, ki jih zapadejo v plačilo v skladu s strukturo vprašanja.