Ustvarjalec cen je podjetje, ki ima velik vpliv na določenem trgu, pogosto do te mere, da lahko vpliva na gibanje cen navzgor ali navzdol na tem trgu. Položaj te vrste se včasih imenuje monopolna konkurenca, saj ima oblikovalec cen stopnjo vpliva, ki je ne uživajo druga podjetja, ki tekmujejo na istem trgu. To je v nasprotju s tistimi, ki prevzemajo cene, ki se običajno strinjajo s trenutnimi standardnimi cenami na trgu, saj niso v položaju, da bi izvajali dovolj vpliva, da bi to ceno premaknili v katero koli smer.
Tipičen oblikovalec cen je podjetje, ki ima bistveno večji tržni delež kot kateri koli od svojih konkurentov. Poleg tega je proizvodna zmogljivost podjetja taka, da je sposobna proizvajati blago v količinah, ki omogočajo ohranjanje proizvodnih stroškov na najnižji možni ravni, kar učinkovito povečuje potencialni dobiček za vsako prodano enoto. To stanje dogodkov podjetju omogoča, da preuči trenutno raven ponudbe in povpraševanja, ugotovi ceno na enoto, ki podjetju omogoča največji donos, in učinkovito določi standard za celotno industrijo. V najboljših situacijah je ta cena na enoto tudi dovolj nizka, da prepreči konkurentom, da bi lahko ponudili nižje cene in še vedno zaslužili dostojno raven dobička.
V tem primeru oblikovalec cen določi standard za določanje cen za to blago in storitve, konkurenti pa morajo upoštevati te cene, da bi obdržali svoj trenutni tržni delež in obdržali poslovanje. Ko podjetje ne more doseči vsaj te cene, se možnost, da bo izgubilo stranke in sčasoma postalo nedonosno, močno poveča. Iz tega razloga ni nič nenavadnega, da konkurenti spremljajo strategije, ki jih uporablja oblikovalec cen, in jih prilagajajo svojim namenom, kadar in kolikor je mogoče.
Da bi postavile nekatere omejitve zmožnosti oblikovalca cen, da monopolizira dani trg, mnoge vlade ustanovijo agencije, ki spremljajo trgovinske zadeve znotraj svojih meja. V nekaterih primerih je lahko oblikovalec cen zadržan pri znižanju cen na raven, ki bi izgnala vse druge konkurente iz poslovanja in tako pustila proizvajalca kot monopol, ki obvladuje celoten trg. Motivacija za tovrstne omejitve pogosto temelji na konceptih, ki potrošnikom omogočajo, da imajo vedno izbiro, in spodbujajo konkurenco, ki posledično spodbuja raziskave in razvoj novih in boljših izdelkov za potrošnike.
SmartAsset.