Izdaja neposredno v video je izdaja v kinu, ki se ne distribuira v kinematografih. Obstaja več razlogov, zakaj se studio ali producent odloči za izdajo naslova na ta način, od želje po znižanju stroškov do sporov glede distribucijskih pogodb. Ljudje včasih uporabljajo »neposredno na video« na omalovažujoč način, da bi namigovali, da so takšne izdaje slabše, v resnici pa je veliko odličnih produkcij objavljenih neposredno na video trgu, ne da bi preživeli čas v gledališču.
Videokasete so v upadu, zaradi česar so nekateri ljudje omenjali izdaje neposredno v video kot »neposredno na DVD«, pri čemer se sklicujejo na bolj priljubljen format distribucije. Nekateri filmski ustvarjalci so za distribucijo svoje vsebine uporabljali tudi internet, in sicer neposredno v internet, ki ljudem omogoča gledanje pretočne vsebine ali plačilo za prenos vsebine.
Eden najpogostejših razlogov za izbiro izdaje neposredno v video je ta, da je ponavadi cenejša od izdaje v kinu. Distribucijske pogodbe za kinodvorane so lahko precej zapletene in zelo drage, kar zahteva podporne marketinške kampanje ter drago podvajanje in distribucijo fizičnega filma, ki se uporablja pri projekcijah. Nadaljevanja, nizkoproračunski filmi ali filmi, ki ne pritegnejo širokega občinstva, se lahko objavijo neposredno v videu, da prihranijo stroške.
Nekatere produkcije ne morejo zagotoviti distribucije, kar je pogosta težava neodvisnih filmskih ustvarjalcev. Pomanjkanje povezanosti z večjim studiem lahko zelo oteži vstop filma v kinodvorane, zato filmski ustvarjalci na dogodkih, kot je filmski festival Sundance, vroče tekmujejo, da bi njihove filme prevzeli veliki gledališki distributerji. Producent se lahko tudi zavestno odloči, da se bo izognil politiki in zapletenosti filmske distribucije iz strahu, da bi to lahko ogrozilo produkcijo.
Znano je tudi, da televizijska omrežja uporabljajo tehniko neposredno v video za odpovedane oddaje. V nekaterih primerih imajo oddaje, ki ne delujejo dobro v eteru, zelo močno prodajo DVD-jev, kar omogoča omrežju, da povrne stroške produkcije. Izdaje neposredno v video se lahko uporabijo tudi za dodatno gradivo, kot so dodatni materiali in dodatni deli, ki jih omrežje ne želi predvajati. Mnoga omrežja posebej oblikujejo vsebino, kot je ta, za internetno distribucijo, pritegnejo oboževalce na spletno mesto omrežja z obljubami izbrisanih prizorov, spletnih epizod in druge vsebine, ki se ne predvaja.
Občasno se bo v kinematografih končala načrtovana izdaja neposredno v video. Studii si lahko premislijo in se odločijo, da je film izvedljiv v kinu, ali pa lahko film v zadnjem trenutku pridobi pogodbo o distribuciji, ki omogoča predvajanje v kinu. Včasih ti odlogi v zadnjem trenutku utirajo pot do velikih zadetkov.