Kaj je običajno prebivališče?

Običajno prebivališče je pojem v pravu, ki se uporablja za označevanje kraja, v katerem je oseba navajena živeti. Povezan je z bivališčem, le da so standardi za določanje običajnega prebivališča nekoliko ohlapnejši. Določitev običajnega prebivališča je lahko pomembna za primere, v katerih obstaja nekaj vprašanj o tem, katero sodišče je pristojno za situacijo ali kako je treba primer rešiti pošteno in pravično.

Običajno prebivališče nekoga je kraj, na katerega se je ta oseba navadila. Oseba ima na tem mestu povezave, kot so šola, služba, bančništvo in socialna omrežja. Za otroka bi bil na primer dom, ki ga vzdržujejo otrokovi starši, saj je to okolje otroku poznano in je otrok tam uveljavljen. Prav tako je za odraslega to kraj, kjer je odrasla oseba razvila vezi in povezave s skupnostjo.

Nekdo lahko opusti običajno prebivališče s preselitvijo, vendar kraj, kamor se oseba preseli, ne postane samodejno novo običajno prebivališče. Potreben je čas za vzpostavitev povezav, kot so vzpostavitev službe, prijava v šolo, odpiranje računov pri javnih službah in tako naprej. Traja lahko le mesec dni, da se ustali, ali pa dlje. Nasprotno pa je prebivališče osredotočeno na prihodnje namere in sedanje povezave.

V primerih kolizije zakonov lahko postane pomembno vprašanje običajnega prebivališča. Na primer, če sta dve osebi poročena v enem okrožju in se želita ločiti v drugem, bi morali ob vložitvi prošnje za ločitev dokazati, da vlagata na ustrezni lokaciji. Če vložijo prijavo v drugem okrožju, ker menijo, da bo to lažje, bo njihova vloga lahko zavrnjena in bodo pozvani, da vložijo vlogo v okrožju svojega običajnega prebivališča. Sodišče lahko ugotovi, da ni pristojno za zadevo in ni pravo prizorišče za obravnavanje tožbe za ločitev.

Druga situacija, v kateri lahko običajno prebivališče postane problem, so spori glede skrbništva nad otroki. Sodišče lahko odloči, da mora otrok ostati v svojem ali njegovem običajnem prebivališču, namesto da bi bil izrubljen, da bi spremljal starša na novo lokacijo. To se naredi v interesu, da bi otroku zagotovili stabilnejše domače življenje med ločitvijo ali ločitvijo.