Kaj je obdobje zdravljenja?

Obdobje zdravljenja je časovni okvir, ki je običajno vključen v različne vrste pogodb, vključno s posojili in hipotekami. Namen tega določenega časovnega okvira je omogočiti dolžniku možnost, da nadoknadi zapadla plačila v primeru, da je prišlo do neplačila posojila. Posojilodajalci, ki se včasih imenujejo obdobje mirovanja odplačila, pogosto podaljšajo to priložnost za omejeno časovno obdobje, preden nadaljujejo z ukrepanjem za izterjavo zavarovanja ali uporabijo pravna sredstva za poravnavo neporavnanega zneska posojila.

Uporaba obdobja ozdravitve se včasih imenuje časovno obdobje, saj je predvideni namen zagotoviti zadnjo priložnost dolžniku, ki je v zamudi, da popravi stvari s posojilodajalcem. V tem obdobju se dolžniku zagotovi določeno število koledarskih dni, da stori vse, kar je potrebno, da prepreči napredovanje neplačila. Na primer, če dolžnik tri mesece zamuja s plačilom hipoteke, lahko obdobje ozdravitve zagotavlja 30-dnevno obdobje za dohitevanje vseh plačil, ki zamujajo, in za izvedbo vseh plačil, ki zapadejo v plačilo v tem obdobju. Če dolžnik uspe nadoknaditi zaostala plačila, se hipoteka ponovno šteje za tekočo in neplačilo se ustavi.

Enak splošni pristop se včasih uporablja v drugih posojilnih situacijah. Ob predpostavki, da posojilna pogodba vključuje določila za obdobje ozdravitve, se lahko dolžniku, ki zamuja s plačili posojila za avtomobil, omogoči tudi zadnja priložnost, da dohiti plačila, preden posojilodajalec ukrepa. Običajno bo to zahtevalo razpis vseh zapadlih plačil skupaj z morebitnimi obrestmi ali kaznimi, ki so se nabrale. Dokler je celoten zapadli znesek v rokah posojilodajalca do končnega datuma obdobja ozdravitve, je posojilo ponovno aktualno in razmerje se lahko nadaljuje kot prej.

Medtem ko se vključitev obdobja ozdravitve pogosto šteje za koristno za dolžnika, lahko posojilodajalec pridobi tudi nekaj prednosti s podaljšanjem te vrste mirovanja. Ko je dolžnik z zamudami sposoben dohiteti plačila v tem obdobju ozdravitve, posojilodajalcu ni treba nameniti dodatnih sredstev za razglasitev neplačila posojila. Posojilodajalec se lahko tudi izogne ​​porabi denarja in časa za pravne stroške za poplačilo dolga in mu ni treba iti na stroške zasega kakršnega koli zavarovanja, povezanega s posojilom.