Preobčutljivost za salicilate, znana tudi kot intoleranca za salicilate, je negativna reakcija na normalno raven salicilata, za katero so značilni fizični, duševni ali vedenjski simptomi. Ta kemikalija se naravno pojavlja v številnih sadju, zelenjavi in drugih živilih, pa tudi v številnih zdravilih, parfumih in konzervansih. Stanje se diagnosticira z eliminacijsko dieto, simptome pa obvladujemo z zmanjšanjem salicilatov v prehrani ali počasnim desenzibilizacijo telesa.
Sadje in zelenjava imata še posebej veliko salicilatov, ker se pojavljajo v rastlinah kot naravni konzervansi. Marelice, grozdje, pomaranče in jagode imajo velike količine kemikalije. Povišane vrednosti salicilatov opazimo tudi v medu, različnih zeliščih, večini marmelad in želejev ter nekaterih semenih. Pravzaprav zelo malo živil ne vsebuje salicilatov.
Številni neživilski viri vsebujejo tudi salicilate. Zdravila, parfumi, mazila, osvežilci zraka in mehčalci pogosto uporabljajo sintetične salicilate kot konzervans. Razen virov hrane je najpogostejši vir kemikalije aspirin. Za osebo s hudo občutljivostjo na salicilate je aspirin zelo nevarno zdravilo.
Simptomi občutljivosti na salicilate se zelo razlikujejo in vključujejo fizične, duševne in vedenjske težave. Najpogostejši fizični simptomi so koprivnica ali drugi izpuščaji, bolečine v želodcu, astma in druge težave z dihanjem. Salicilati najprej stimulirajo centralni živčni sistem in ga nato depresirajo. Te spremembe lahko povzročijo hiperaktivnost, izgubo spomina, slabo koncentracijo, depresijo in razdražljivost.
Edini način za diagnosticiranje občutljivosti na salicilate je izločevalna dieta. Salicilati se kopičijo v telesu in lahko traja nekaj časa, da telo obdela. Bolnik mora približno štiri tedne drastično zmanjšati vnos salicilatov, medtem ko jih telo izloča. Nato je treba med spremljanjem bolnika previdno vrniti salicilate v prehrano. Zdravniški nadzor je ključnega pomena, saj lahko bolnik umre zaradi anafilaktičnega šoka, če se salicilate ponovno uvede prehitro.
Zdravljenje zahteva vseživljenjsko dieto z zmanjšano ravnjo salicilatov in desenzibilizacijo. Ker so salicilati tako pogosti, jih ni niti praktično niti koristno popolnoma izkoreniniti. Nekateri bolniki lahko zmanjšajo občutljivost svojega telesa s počasnim dodajanjem salicilatov v svojo prehrano in poskrbijo, da nikoli ne zaužijejo dovolj, da bi sprožili simptome.
Občutljivost na salicilate je intoleranca na hrano in ne alergija. Določene ravni je mogoče obravnavati brez težav, za razliko od alergij, pri katerih vsaka stopnja izpostavljenosti povzroči nekatere simptome. Alergijski test ne more diagnosticirati občutljivosti. Razlikuje se tudi od salicilizma ali prevelikega odmerjanja salicilatov, ki se lahko zgodi vsakomur kljub občutljivosti.