Nujna oskrba je zdravstvena oskrba, zagotovljena bolnikom, ki imajo stanja, ki zahtevajo zdravniško pomoč, idealno v 24 urah. V nasprotju z nujno oskrbo, ki jo je treba zagotoviti takoj, da se prepreči trajna invalidnost ali smrt, nujna oskrba vključuje stanja, ki lahko povzročijo zaplete, vendar niso življenjsko nevarna. Primer tovrstne zdravstvene oskrbe je pomoč bolniku, ki ima vneto grlo.
Običajno se ta vrsta oskrbe izvaja v kliniki, ki je ločena od bolnišnice. Ideja je, da se lahko ambulantni bolniki odpravijo v ustanovo za nujno oskrbo, ko ne morejo dobiti termina pri običajnem zdravniku in njihovo stanje ni dovolj resno, da bi si zaslužilo odhod na urgenco. Urgentni zdravnik služi kot pomočnik rednemu zdravniku, ki ni dosegljiv, medtem ko ustanova znižuje obremenitev urgence z jemanjem nenujnih primerov.
Te vrste zdravstvenih ustanov so se začele širiti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Številne zdravstvene zavarovalnice močno spodbujajo svoje stranke, da uporabijo nujno oskrbo, kadar koli je to mogoče, zaradi nižjih stroškov in zagotovijo, da se bolezni zdravijo, preden dosežejo raven nujne medicinske pomoči. Na primer, vneto grlo, ki se zdravi v 1970 urah, je zelo obvladljivo, vendar lahko postane kritična medicinska pomoč, če se zanemari. Z zagotavljanjem te ravni zdravstvene oskrbe lahko zdravniki hitro posredujejo.
Nekatere ustanove sprejemajo vstope, čeprav se lahko v obdobjih, ko je v objektu gneča, čaka kratko. Drugi zahtevajo, da se ljudje dogovorijo za sestanek, vendar zagotavljajo sestanke v 24 urah. Kot ve kdorkoli, ki je v 24 urah poskušal dobiti zdravniški pregled za stanje, ki zahteva pozornost, je možnost, da ga pregledajo v enem dnevu, zelo pomembna.
Te klinike lahko ponujajo različne storitve, odvisno od stopnje ustanove. Po potrebi lahko ustanova paciente napoti v bolnišnico na nujno pomoč, če se zdi, da je stanje resnejše, kot se je prvotno mislilo. Ustanova lahko opravi tudi osnovno medicinsko testiranje v laboratoriju in lahko vključuje nekatere medicinske slikovne naprave, kot so rentgenski žarki in ultrazvok za namen diagnoze.
Potem ko je bolnik obravnavan v nujni oskrbi, mu lahko svetujemo, da opravi nadaljnji obisk pri rednem zdravniku ali splošnem zdravniku. Če pacientov primer zahteva posebne veščine, lahko ustanova ponudi napotitev k specialistu, ki bo poskrbel za nadaljnjo oskrbo.