Novi urbanizem, filozofija načrtovanja mest in skupnosti, je ideja, ki je zrasla iz odziva na negativne učinke širjenja predmestja. Spodbuja trajnostne, primerne za življenje in zdrave skupnosti, ki svojim prebivalcem zagotavljajo način življenja, ki je skoraj izumrl. Od pojava avtomobilov in stanovanjskega razcveta, ki je sledil drugi svetovni vojni, je širjenje predmestja segalo v skoraj vse dele države. Ameriški razmeroma poceni plin in električna energija, obilo naravnih virov in prostor za rast so privedli do pokrajine, v kateri prevladujejo ceste in nakupovalna središča.
Novi urbanizem odseva tradicionalno zasnovo soseske, v kateri se skupnosti vrtijo okoli mestnega središča, podjetja pa se mešajo v stanovanjske soseske in učinkovit javni prevoz. V 1980. in 90. letih prejšnjega stoletja se je povečala priljubljenost novega urbanizma. Ker je prometna gneča in čas na poti vedno visoki, mnogi ljudje podpirajo načrtovanje mest in skupnosti, ki vključuje novo filozofijo urbanizma. Zasnova mreže daje prednost mreži “T”, ki pomaga nadzorovati tok prometa in odvrača prehodni promet.
Eden glavnih žarišč novega urbanizma je ustvarjanje sprehajalne skupnosti. Trenutno Američani le približno 6 % svojih dnevnih opravkov opravijo peš. Skupnost, zasnovana z mislijo na nov urbanizem, ima prostore za pešce in kolesarje ter postavlja vsakodnevne storitve na dosegu peš.
Nova urbana skupnost je v nasprotju s številnimi današnjimi predmestji usmerjena ne-avtomobilsko. To spodbuja vadbo in sodelovanje v skupnosti. Iz tega razloga se spodbujajo tudi sprednje verande, saj spravijo sosede ven in si delijo območje pred svojimi hišami.
Zelena površina je še en pomemben vidik novega urbanizma, pa tudi zelena gradnja. Zelena gradnja spodbuja okolju prijazno in trajnostno stanovanjsko in poslovno gradnjo. Estetika je zelo pomembna in številni novi urbanistični oblikovalci uspešno združujejo tradicionalne značilnosti s sodobnim dizajnom. Nekatere nove urbane skupnosti so bolj tradicionalnega oblikovanja in poslušajo predvojno sosesko.
Novi urbanizem se osredotoča tudi na večnamensko gradnjo v skupnostih. To pomeni, da obstajajo enodružinska stanovanja, večdružinska stanovanja, kot so stanovanja v vrsti, poslovne stavbe z bivalnimi prostori zgoraj in poslovne stavbe, ki zagotavljajo pomembne storitve prebivalcem soseske. Spodbujanje podjetij ustvarja delovna mesta v soseščini, zaradi česar je prebivalcem lažje najti delo v bližini.
Andres Duany in njegova žena Elizabeth Plater-Zyberk sta vodilna v gibanju novega urbanizma, delno pa sta ustanovila Kongres za novi urbanizem, ki je predstavil 13 glavnih značilnosti novega urbanizma. Sem spadajo soseski center, ki je večina zgradb znotraj 2,000 čevljev (609.6 metra). Soseski center bi moral imeti stavbe, ki se nahajajo v neposredni bližini ulice. Storitve bi morale biti nameščene zunaj skupnosti, tako da prebivalcem ni treba potovati daleč za svoje običajne dnevne potrebe.
Ulice bi morale biti ozke, obdane z drevesi in postavljene tako, da bodo pešcem in voznikom omogočile različne poti po vsej skupnosti. Osnovne šole naj bodo za otroke v hoje. Igrišča morajo biti majhna in nameščena v neposredni bližini vsakega doma.
Za družine, samske ali upokojence bi morale obstajati različne možnosti stanovanj v širokem cenovnem razponu. Manjšo zgradbo ali stanovanje nad garažo bi lahko uporabili za najem ali delovni prostor. Garaže bi morale biti nameščene v zadnjem delu doma, do katerih je dostopna uličica.
Civilne zgradbe je treba graditi na vidnih mestih. Končno, soseska bi morala biti dokaj samoupravna, z močjo odločanja o vprašanjih, ki se nanašajo na skupnost. Številna mesta in države uporabljajo nov pristop urbanizma pri pisanju gradbenih predpisov in zakonov o območjih ter pri pripravi zakonodaje za preprečevanje širjenja.