Zapriseženo izjavo je dokument, ki se izvrši pod prisego in navaja dejstva, za katera ve ali verjame oseba, ki je dala izjavo, imenovana zavezanec. Ko se izvrši pred notarjem, je dokument znan kot notarsko overjena izjava. V omejenih okoliščinah se lahko namesto pričanja priče v sodnih zadevah sprejme notarsko overjena izjava; notarsko overjena izjava pod zaprisežem se bo tudi rutinsko izvršila v mnogih okoliščinah, ki ne vključujejo nastopov pred sodnikom.
Zaprisežena izjava se od pričanja na sodišču ali izjave na sodišču razlikuje po tem, da zavezanec poda popolnoma prostovoljno izjavo in je niti zaslišan niti navzkrižno zaslišan. Medtem ko je sodišče lahko prisiljeno tako k nastopu na sodišču kot k dajanju izjav, zaprisežene izjave ne morejo biti prisiljene, ker so, kot je navedeno, izključno prostovoljne.
Ko je izjava pod prisego sestavljena v prvi osebi, se običajno začne z izjavo, ki identificira zavezanca, vključno z njegovim naslovom, in potrjuje njegovo pristojnost za izvršitev izjave. Kadar je sklenjeno v tretji osebi, kot v primeru skrbnikov, ki izvajajo zaprisežene izjave za svoje nesposobne otroke ali starše, mora biti narava razmerja jasno navedena v izjavi pod prisego, kot tudi njihova pooblastila za dajanje izjave pod prisego. V izjavi mora biti naveden tudi kraj in datum izvršitve.
Notarsko overjena izjava pod zaprisežem ni splošno zahtevana, razen da bi morala biti omejena na izjavo o dejstvih. V zapriseženo izjavo ni primerno vključiti argumentov, karakterizacije ali sodb. Dejstva morajo biti navedena jasno in dokončno, in če temeljijo na informacijah zavezanca in ne na osebnem znanju, je treba jasno navesti vir teh informacij. Na primer, izjava »Videl sem, da je avto udaril v drevo« temelji na osebnem znanju; “voznik je bil pijan,” je informacija, in “Vedel sem, da je voznik pijan, ker je bilo o tem poročano v časopisu,” navaja informacije in navaja njihov vir.
Dejstvo, da je zaprisežena izjava o dejstvih, na katero se bodo sklicevali v sodnih postopkih, je bistveno, da se izvrši pod prisego. Dokument ne postane zaprisežena izjava, dokler zavezanec ni pod prisego in jo na tej točki izvrši. Oseba, ki vzame zapriseženo izjavo – na primer notar, sodni uradnik ali pooblaščenec za dejanja – bo prisego prisegla zaupniku, ki nato s podpisom izvrši izjavo. Uradnik nato podpiše dokument in navede vir svojih pooblastil za izvajanje prisege. V Združenih državah bo notar navedel svoj uradni naziv, državo jurisdikcije in datum poteka notarske komisije. Vsi ti podatki so zabeleženi na dnu notarsko overjene izjave. Notarski pečat ni potreben, vendar ga notar pogosto vtisne.