Nosna oprema je ime za podvozje v nosu letala. V kateri koli vrsti letala, ki ima triciklično podvozje, se kolo, pnevmatika in sestavni deli na sprednjem delu letala imenujejo nosna oprema. V najzgodnejših zasnovah letal so se letala imenovala tail-draggers, saj je imelo letalo samo podvozje v sredini ali območju krila ter majhno drsnico ali pnevmatiko pod repom. Večina sodobnih modelov postavlja podvozje v nos in pod krila, kar ustvarja nosno opremo, zasnovano za tricikel.
Pri večini modelov letal se nosna oprema uporablja za krmiljenje letala, ko je na tleh. Pri zasnovah z vlečnim repom se letalo obrne z uporabo zavore v smeri, v kateri pilot želi, da se letalo obrne. Z nosno opremo lahko pilot preprosto obrne komande v pilotski kabini v smer, v katero želi, da se letalo obrne. Čeprav je opremljen z zavorami, se nosna oprema ne uporablja za bistveno zaviranje letala. Glavni zavorni tlak deluje na pnevmatike in orodje v središču letala.
Na mnogih letalih, ki so opremljena z nosno opremo, je pristajalna luč pritrjena na orodje. Z namestitvijo luči na sprednjo prestavo lahko pilot bolje vidi, kam gre letalo, saj luč sledi poti kolesa in je usmerjena v smer, v katero se obrne prestava. Na letalih, ki niso tako opremljena, pilota pogosto najdemo v temnem in neosvetljenem prostoru, ko se letalo obrne.
Ko je na tleh, je nosna naprava enostavno dostopna točka za pritrditev vlečne opreme. Vlečno orodje se uporablja za potiskanje ali vleko letala z majhnimi gospodarskimi vozili in traktorji. Vlečna naprava je podobna dolgi vlečni kljuki in je pritrjena na nosno orodje, zemeljska posadka pa lahko z lahkoto manevrira s plovilom na katero koli lokacijo na območju letališča. Ta sposobnost ne zahteva, da se pilot ali letalo zažene ali teče med premikanjem.
Pri manevriranju z repom na tleh je pilot prisiljen uporabljati samo periferni vid, saj visoko obrnjenega nosu plovila ni mogoče videti. Številnim nesrečam so se izognili s polaganjem orodja v nos plovila. Piloti lahko nato vidijo čez nos letala.