Normativna ekonomija je pristop k analizi gospodarskih dogodkov in dejavnikov na način, ki omogoča prostor za določeno stopnjo ali osebno interpretacijo. To je v nasprotju s pozitivno ekonomijo, kjer je pravilo, da se osredotočimo na trda dejstva, v predstavitev pa je vključeno malo ali nič subjektivnega mnenja. Pogosto je format normativnih izjav o gospodarskih dogodkih prebeseden, ki namiguje na morebitne prihodnje dogodke, ki so posledica trenutnih dogodkov, na podlagi individualnih špekulacij in interpretacije razpoložljivih podatkov.
V bistvu normativna ekonomija vključuje ocenjevanje trenutnih podatkov in določanje, kako naj bi stvari napredovale v prihodnosti, da bi se pojavil želeni rezultat. Subjektivnim izjavam ni treba domnevati, da se bo status quo ohranil tudi v prihodnje, ampak da se bo z izvajanjem enega ali več določenih potekov delovanja uresničila gospodarska situacija, ki je zelo drugačna od trenutne. Pogosto izjave te vrste zagotavljajo posebne direktive, ki imajo vsaj možnost, da privedejo do želenega rezultata, če se izvajajo.
Proces normativne ekonomije bi vključeval izjavo o nečem, za kar govornik meni, da bi se moralo zgoditi v prihodnosti. Na primer, če se politik sklicuje na trenutne podatke o potrošniški porabi znotraj določene države in poda izjavo, da bi morala vlada znižati davke za določen odstotek, da bi davkoplačevalcem zagotovila več razpoložljivega dohodka, ta izjava temelji na projekcijah, kaj se lahko zgodi, namesto tega, kar se dogaja. Nasprotno pa bi pozitivna ali objektivna izjava vključevala ugotovitev, da bi znižanje davkov lahko bilo koristno, a trenutni podatki kažejo, da bi morale vladne agencije zmanjšati stroške, preden bi znižanje davkov postalo izvedljivo. Razlika je v tem, da se ena izjava osredotoča na možen izid spremembe, druga pa na to, kaj se mora zgoditi, preden se da priložnost.
Nič nenavadnega ni, da ima normativna ekonomija vlogo v številnih izjavah, danih prek medijev. Čeprav so te izjave subjektivne in se včasih štejejo za nepraktične, to ne pomeni nujno, da so brez podlage. Da bi pripomba resnično temeljila na normativnem ekonomskem pristopu, mora ta pripomba temeljiti na trenutno preverljivih dejstvih in zagotoviti projekcijo, ki ima vsaj določeno stopnjo logike v smislu, kako bi predlagani dogodek vplival na gospodarstvo. S tega vidika predstavljajo normativne ekonomske izjave dragoceno storitev, saj lahko tvorijo osnovo za nove ideje in pristope ter pomagajo pri postavljanju izvedljivih ciljev za prihodnost.