Izraz »ničije zemljišče« se uporablja za opis nezasedene zemlje, ki se nahaja med dvema ali več vojaškimi silami. Izraz se včasih uporablja tudi bolj splošno za opis zemljišča brez jasnega izvora ali lastništva ali zemljišča, ki je zaradi tega ali drugačnega razloga ostalo neporabljeno. Vendar večina ljudi nikogaršnjo zemljo povezuje posebej z njenim vojaškim smislom, izraz pa se še posebej pogosto uporablja v zvezi s prvo svetovno vojno, ko je sistem jarkovskega bojevanja ustvaril obilico nezasedene zemlje.
Uporaba tega izraza sega vsaj v 1400. stoletje, ko so Londončani del zemlje severno od mesta, ki so ga uporabljali za usmrtitve, označevali kot »ničije zemljišče«. Posledica je bila, da nihče ne bi hotel poskusiti zahtevati zemljišča, saj je bilo pogosto pokrito s telesi in drugimi grozljivimi prizori ter ker je imelo tako brutalno zgodovino. V vojaškem smislu se je ta fraza pojavila okoli 1900-ih.
V klasičnem jarkovskem bojevanju nikogaršnja zemlja ne ločuje sovražnikovih jarkov, prostor pa se lahko precej razlikuje. Vojake lahko občasno pošljejo »na vrh«, da poskušajo potisniti to območje, da napadejo sovražnika, s ciljem pridobiti nadzor nad svojimi jarki in s tem pridobiti na tleh. Posledično bo nastala nova nikogaršnja zemlja, med okupiranimi sovražnikovimi jarki in tistimi, ki jih še vedno nadzoruje sovražnik.
V sodobnem vojskovanju je zaplata nikogaršnje zemlje med sovražnikovimi kraji zelo pogosta in se pogosto pojavlja tudi na spornih mejah. Kadar sta dve državi v sporu glede svojih meja ali imata različne predstave o varnosti meje, se lahko med dvema mejnima kontrolnima točkama pojavi prostor, kar pomeni, da ljudje, ki prečkajo mejo, prehajajo skozi območje nezasedenega zemljišča, ki deluje skoraj kot varovalni pas.
Nikogaršnja zemlja je pogosto prepovedana. V vojskovanju je običajno posejana z neeksplodiranimi naboji, minami, polomljeno vojaško opremo in drugim ostankom. Zgodovinsko gledano so bila mrtva telesa pogosto najdena tudi na nikogaršnji zemlji, ki so služila kot grozovit opomnik na usodo prejšnjih poletov po vesolju. Včasih nikogaršnja zemlja postane zatočišče divjih živali in rastlin; ogromen odsek med Severno in Južno Korejo je na primer postal de facto naravni rezervat, ker se le malokdo poda vanjo.
Ljudje vstopajo na nikogaršnjo deželo, da bi zbirali obveščevalne podatke o sovražniku, zbirali mrtve ali poskušali zavzeti ozemlje. Običajno so takšni podvigi zelo nevarni in večina vojaškega osebja ne uživa v ukazih, zaradi katerih vstopijo na to območje.