Ničelna seja je prijava v omrežje z uporabo anonimne identitete, ki uporabniku omogoča ogled seznama razpoložljivih virov v omrežju. To deluje prek skupne rabe, znane kot medprocesna komunikacija (IPC$) na računalnikih Windows®. Številni operacijski sistemi Windows® imajo privzeto omogočene ničelne seje, nekateri pa omogočajo uporabnikom, da izklopijo to funkcijo, če so pomisleki glede varnosti in ni razloga, da bi jo pustili omogočeno.
Obstaja več varnostnih težav s povezavo z ničelno sejo. Ena je, da lahko hekerju omogoči dostop za branje/pisanje v računalnike v omrežju. To se lahko uporablja za vstavljanje zlonamerne kode in drugih materialov v računalnike brez gesel. Heker lahko vzame tudi seznam ustvarjenih virov in uporabniških imen ter poskuša vdreti gesla; tudi z zaščito z geslom, če heker lahko ugotovi geslo, bo med ničelno sejo možno narediti škodo.
Zlasti v univerzitetnih omrežjih so lahko ničelne seje pomembna varnostna grožnja in lahko povzročijo težave na oddelku za informacijsko tehnologijo (IT). Študentje morda sploh ne zavarujejo svojih virov ali pa bi lahko uporabili očitna gesla, ki jih je enostavno uganiti. Ko so računalniki okuženi s črvi, virusi in drugimi materiali, lahko okužijo celotno omrežje, kar povzroči izbruh računalniških težav. Zavarovani računalniki, ki vsebujejo zaupne podatke, so lahko povezani z omrežjem, tako da bi to lahko privedlo do razkritja zasebnih podatkov, kot je študentska evidenca, če je heker posebej odločen.
Anonimna povezava omogoča hekerju, da vohuni za dejavnostmi, ki se dogajajo v omrežju. Uslužbenci informacijske tehnologije (IT) bodo lahko videli ničelno sejo, če se bodo prijavili in si ogledali uporabnike, nekateri varnostni sistemi pa so nastavljeni tako, da opozorijo, ko se zdi, da nekdo skenira omrežje s takšno sejo. Čeprav ima lahko ničelna seja veljavno in povsem zakonito uporabo, so te lahko dovolj omejene, da bi lahko računalnike, priključene na omrežje, konfigurirali tako, da iz varnostnih razlogov onemogočijo takšne povezave.
Vsak operacijski sistem uporablja nekoliko drugačen postopek za onemogočanje ničelnih sej. Uporabniki omrežja bodo morda lahko zaprosili osebje IT za pomoč. Številni skrbniki na fakultetnih in pisarniških omrežjih, na primer, vzdržujejo spletni vodnik za pogosta omrežna opravila, vključno z onemogočanjem ničelnih sej. Če se uporabnikom pri tem ne zdi udobno, lahko prosijo nekoga v IT oddelku, da konfigurira njihov računalnik za odpravo tega morebitnega varnostnega izkoriščanja.