Neživi samostalnik označuje kraj, stvar ali idejo, ki je neživa, kot so besede »skala«, »hiša« in »ljubezen«. V angleškem jeziku te vrste samostalnikov običajno ne prevzamejo posesivne oblike z dodajanjem apostrofa in “s”, ki se običajno uporablja z drugimi vrstami samostalnikov. Nekatere raziskave kažejo, da mladi raje neživi samostalnik postanejo predmet stavka, kar lahko povzroči pasivni glas. Te vrste besed so v nasprotju z živimi samostalniki, ki označujejo žive ljudi, živali in druge organizme, kot so »ženska«, »fant« in »mačka«.
Obstaja širok razpon besed, ki se štejejo za neživi samostalnik, saj se lahko nanaša na skoraj vsako neživo stvar, lokacijo ali koncept. Večinoma se ti samostalniki uporabljajo na enak način kot živi, čeprav obstaja nekaj pomembnih razlik. Neživi samostalnik običajno nima posesivne oblike v angleščini zaradi uporabe “-‘s” kot pripone. Namesto da bi rekli »Vrata avtomobila«, večina angleško govorečih preprosto reče »Vrata avtomobila«. Vendar pa obstajajo izjeme od tega, na primer »včerajšnje novice« ali »minutna kazalec ure«.
Besedi “tisto” in “ki” se običajno uporabljata kot del spremenljivke za neživim samostalnikom. To je razvidno iz stavkov, kot so “Avto, ki je bil moder” ali “Skala, ki sem jo dal prijatelju, je bil okamenel les.” V nasprotju s tem se »kdo« pogosto uporablja za označevanje živega samostalnika, ki označuje osebo, na primer »Fant, ki je zajokal volk«.
Raziskave z mladimi govorci angleškega jezika so pokazale tudi naravno težnjo po uporabi neživega samostalnika kot predmeta stavka in ne subjekta. To dobro deluje za stavke, kot je »Fant je udaril žogo« ali »Mačka je skočila na stol«, saj animirani samostalnik izvaja dejanje. Uporaba neživega samostalnika kot predmeta lahko privede do pasivnega glasu v stavku, kar pa je lahko težava pri pisanju.
Mnogi mladi in celo izkušeni pisci želijo naravno uporabiti živi samostalnik kot »izvajalca« stavka. V izrazu, kot je “Odeja je padla na mačko”, pa je neživi samostalnik subjekt, ki izvaja dejanje stavka. Če se to prepiše kot »Mačka je bila pod padajočo odejo«, potem postane pasivni stavek. Subjek ne izvaja več dejanja, zaradi česar je lahko nekoliko dolgočasen ali manj dinamičen in zanimiv za branje.