Nezavarovana obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ni zajamčen s zavarovanjem, kot je oprema ali prihodek, izdajatelja. V nekaterih primerih izdajatelj zaradi pomanjkanja sredstev morda ne bo mogel zagotoviti zavarovanja, zato so vse izdane obveznice podprte le z obljubo o poplačilu izposojenega denarja. Običajno je nezavarovana obveznica razvrščena kot direktna ali podrejena zadolžnica. Vlagatelji bi morali v celoti razumeti tveganja, povezana s temi vrstami obveznic, vključno s tveganjem neplačila, preden vlagajo vanje.
Na splošno je obveznica vrednostni papir, ki ga izda korporacija ali vlada, da bi si izposodila denar. Pogosto se uporablja za zbiranje kapitala za stroške in nakup opreme. Ta oblika dolžniškega vrednostnega papirja ima običajno fiksno obrestno mero, ki jo ob nastanku določi izdajatelj. Tako se izdajatelj strinja, da bo imetnikom obveznic plačal obresti in obljublja, da bo poplačal celoten izposojeni znesek na dan zapadlosti.
Ena vrsta nezavarovane obveznice je zadolžnica. Pokrita je s splošnim kreditom izdajatelja, lastnik zadolžnice pa se šteje za upnika družbe izdajatelja. V primeru likvidacije izdajatelja imajo lastniki neposrednih zadolžnic prednost pri terjatvah pred terjatvami podrejenih, čeprav se najprej plačajo zavarovani lastniki obveznic.
Druga vrsta nezavarovane obveznice se imenuje podrejena zadolžnica, ki je po terjatvah mlajša od ravnih zadolžnic. Ta vrsta nezavarovanih obveznic je bolj tvegana kot direktne zadolžnice in zavarovane obveznice, vendar ponuja večji potencial dohodka zaradi višjih obrestnih mer. Primeri vključujejo obveznice z visokim donosom in junk obveznice, ki imajo visoko tveganje neplačila izdajatelja. Zaradi povečanega tveganja so nezaželene obveznice na splošno povečale stroške in stroške, v mnogih primerih pa bodo vzajemni skladi, ki imajo junk obveznice, stroške prenesli na vlagatelje.
Primer nezavarovane obveznice je obveznica zakladnice Združenih držav, ki je podprta z vero in kreditom vlade in ne s zavarovanjem. Po potrebi lahko država zviša davke ali sprejme druge ukrepe za povečanje prihodkov za odplačilo obveznic. Ker je verjetnost neplačila majhna, se ta vrsta obveznice šteje za dokaj nizko tvegano.
Vlagatelji se morajo pred vlaganjem vanjo zavedati različnih tveganj, povezanih z nezavarovano obveznico. Eno največjih tveganj pri tovrstni obveznici je kreditno tveganje ali tveganje neplačila, kar je možnost, da izdajatelj ne bo izplačal posojila in ne bo mogel odplačati zneska ob zapadlosti. Druga možnost je obrestno tveganje, pri katerem se cena obveznice z dvigom obrestnih mer znižuje. Poleg tega je nezavarovana obveznica s fiksno obrestno mero izpostavljena inflacijskemu tveganju, ki se pojavi, ko obrestna mera obveznice ne dohaja stopnje inflacije. Priporočljivo je, da vlagatelji pred nakupom natančno preberejo prospekt vrednostnega papirja.