Nezakonito nadlegovanje se nanaša na vsako dejanje, ki povzroči žaljive, zastrašujoče ali sovražne razmere za osebo ali skupino ljudi. Lahko je verbalne ali fizične narave. To je nezaželeno vedenje, ki se pogosto osredotoča na spol, starost, vero, spolno usmerjenost, raso, fizične sposobnosti ali politično pripadnost. Razpon kulturnih prepričanj v družbi pomeni, da je nadlegovanje širok pojem, in tisto, kar določa nadlegovalno vedenje, se pogosto razlikuje glede na jurisdikcijo.
Nezakonito nadlegovanje je vsako zakonsko prepovedano ravnanje, ki ga oseba usmeri proti drugi osebi ali ljudem in ga prejemnik šteje za žaljivo. Običajno zajema vsako sporno dejanje, ki ponižuje, ustrahuje ali grozi. Običajno se oseba, ki izvaja nadlegovanje, zaveda ali bi se morala zavedati, da bi dejanje povzročilo konflikt.
Nezakonito nadlegovanje zajema širok nabor žaljivih vedenj, ki so zakonsko prepovedana v jurisdikciji. To se razlikuje od pogovornega izraza »nadlegovanje«, ki vključuje vedenje v bolj družbenem kontekstu, kot so zgolj nadležna ali igriva dejanja. V pravnem smislu je nezakonito nadlegovanje vztrajno vedenje, za katerega se ugotovi, da ogroža ali moti druge. V izjemnih primerih je lahko nadlegovanje posamezen incident, ki je dovolj hud, da ima trajen učinek, kot je spolno nadlegovanje.
Posebni primeri nadlegovanja lahko vključujejo ponavljajoče in neposredne primere vpitja, grožnje, klicanja po imenu pred drugimi, nesramne pripombe ali kretnje in neželene spolne napade. Manj neposredna sredstva nadlegovanja vključujejo diskreditacijo ugleda osebe z ogovarjanjem, izolacijo osebe od družbenih stikov, prisiljanje nekoga, da opravlja funkcije pod njihovim položajem, in namerno pripraviti osebo na neuspeh. Oseba lahko naleti na nadlegovanje po pravnih poteh, kot so ponavljajoče se tožbe ali ustrahovanje s strani organov pregona in vladnih subjektov.
V mnogih jurisdikcijah je za nezakonito nadlegovanje potrebno več kot eno žaljivo dejanje. Če je le en dogodek, lahko zakoni obravnavajo incident drugače in ne smejo predstavljati nadlegovanja. V nekaterih primerih lahko zadostuje en sam dogodek, če se dokaže, da je resnost kaznivega dejanja dolgoročno in škodljivo vplivala na žrtev.
Nezakonito nadlegovanje v mnogih državah zadeva nekatere pravno zaščitene značilnosti, kot so rasa, spol, vera ali politična pripadnost, če naštejemo le nekatere. Narava nadlegovanja lahko postane tako huda ali razširjena, da lahko vpliva na psihično, fizično ali čustveno zdravje žrtve. Nadlegovanje je lahko v obliki verbalne zlorabe, fizičnih napadov ali vizualnih prikazov. Žrtev je običajno v položaju, v katerem se težko neposredno odzove na nadlegovanje, ne glede na to, ali gre za zaposlenega, ki ga nadleguje nadrejeni, za osebo, ki jo nadleguje nekdo, ki ima več denarja ali moči, ali preprosto da se žrtev boji maščevanja.