Nezakoniti dohodek je vsaka vrsta dohodka, pridobljena s sredstvi, ki niso zakonita v jurisdikciji, v kateri prejemnik prebiva. Dohodek te vrste je mogoče zaslužiti na različne načine, vključno s krajo premoženja in prodajo tega premoženja na različne načine, poneverbo denarja pri delodajalcu, družinskem članu ali stranki ali opravljanjem kakršnih koli dejavnosti za pridobitev dobička, ki se v skladu s tem štejejo za nezakonite dejavnosti. na veljavne zakone. Čeprav je dohodek lahko pridobljen na nezakonit način, obstaja velika verjetnost, da se še vedno šteje za obdavčljivega.
Nezakoniti dohodek se razlikuje od zasluženega dohodka po tem, da so prejeta sredstva ustvarjena z dejavnostmi, za katere velja, da niso v mejah zakona. Ker je dohodek ustvarjen s prizadevanji, ki se štejejo za nezakonita, odločitev za opravljanje teh dejavnosti odpira možnost, da se odkrijejo in preganjajo v polni meri, ki jo dovoljuje veljavna zakonodaja. Iz tega razloga večina ljudi, ki se odločijo za ustvarjanje nezakonitega dohodka, to počnejo v relativni tajnosti, pri čemer pogosto ustvarijo nekakšen pokrov ali fasado, ki izgleda kot zakonito podjetje.
Dodaten vidik ustvarjanja nezakonitega dohodka je, da čeprav so dejavnosti, ki so ustvarile tok prihodkov, nezakonite, večina davčnih organov še vedno po zakonu zahteva, da prejemniki prijavijo dohodek in plačajo davke na te zneske. To pomeni, da če se ugotovi, da je posameznik vpleten v nezakonito podjetje, ga je mogoče ne samo preganjati za te dejavnosti, temveč tudi obtožiti kaznivega dejanja davčne utaje, če ta sredstva niso bila na nek način prijavljena na davčni vrnitev. Posledično se bo kršitelj običajno soočil z več obtožbami, ki vključujejo dodatne globe in možnost dodatnega časa, preživetega v zaporu.
Kazni za sodelovanje v neki shemi za ustvarjanje nezakonitega dohodka se razlikujejo glede na naravo zadevnega kaznivega dejanja in veljavne zakone, ki so povezani s storitvijo tega kaznivega dejanja. To pomeni, da lahko nekdo, ki se je odločil sodelovati v nezakoniti igri pokra, prejme denarno kazen, medtem ko nekdo, ki je poneveril sredstva delodajalca, se lahko sooči ne le z denarno kaznijo, temveč tudi s časom, preživetim v zaporu. Podobno se lahko vlagatelju, ki je spoznan za krivega kaznivega dejanja trgovanja z notranjimi informacijami, ko je ta vrsta dejavnosti prepovedana z zakonom, grozi tudi zaporna kazen ter globe in omejitve nadaljnjega sodelovanja na investicijskih trgih.