Nevromuskularna električna stimulacija (NMES) je aplikacija električnih dražljajev na skupino mišic, najpogosteje z namenom mišične rehabilitacije. To tehniko uporabljajo predvsem fizioterapevti kot obliko rehabilitacije po poškodbi, možganski kapi ali drugem incidentu, ki povzroči izgubo mišične funkcije. NMES se doseže s prenašanjem električnega impulza iz naprave skozi elektrode, nameščene na kožo nad ciljno mišico ali mišice.
Za namene rehabilitacije se živčno-mišična električna stimulacija običajno uporablja v povezavi z drugimi metodami fizikalne terapije. Namen je stimulirati živce v mišicah z električnimi impulzi, saj so ti naravni del normalne komunikacije med možgani in mišičnim sistemom v nepoškodovanem ali nepoškodovanem telesu. S to terapijo se ti naravni impulzi simulirajo in lahko pomagajo “preusposobiti” mišice za ponovno delovanje.
Tudi z uporabo NMES mora večina rehabilitacijskih bolnikov opraviti tudi fizikalno terapijo, da preprečimo atrofiranje ali odmiranje mišic. V nekaterih primerih se lahko glede na vzrok in obseg poškodbe uporabijo tudi druge oblike elektrostimulacijske terapije. Podobno se ista električna tehnologija uporablja za merjenje delovanja živcev in mišic za diagnostične namene in merjenje izboljšav.
Medtem ko se živčno-mišična električna stimulacija najpogosteje uporablja pri rehabilitaciji poškodovanih mišic ali možganski kapi, se uporablja tudi za izboljšanje zdravja poškodovanega tkiva. Ta tehnika se včasih uporablja tudi za lajšanje kronične bolečine.
Niso vsi posamezniki kandidati za NMES terapijo, bodisi za rehabilitacijo ali obvladovanje bolečine. Bolniki, ki so imeli srčni infarkt, imajo srčni spodbujevalnik, tisti z nekaterimi drugimi zdravstvenimi težavami pa ga ne smejo uporabljati. V primeru odpovedi mišic zaradi poškodbe ali možganske kapi bo fizioterapevt skupaj s pacientovo zdravstveno ekipo določil pravo terapijo in jo lahko po potrebi prilagodi.